kônec

kônec (-nca, m) – v planinski in gorniški terminologiji označuje polkrožen ali zaokrožen zaključek doline, ki je običajno obdan s strmimi, pogosto skalnatimi pobočji. Ta naravna oblika terena je pogosta v visokogorju, kjer se dolina konča z naravnim zidom ali amfiteatrom gora. Beseda se uporablja izključno v geografskem in planinskem kontekstu ter nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v tej zvezi.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo dosegli kônec doline, kjer nas je pričakal osupljiv pogled na strme stene.
• Kônec te alpske doline je priljubljena točka za plezalce zaradi dostopnih sten.
• Vodnik nam je razložil, da je kônec doline nastal zaradi ledeniške erozije pred tisočletji.
• Pot nas je vodila do kônca, kjer se je dolina nenadoma zaprla z visokimi vrhovi.
• Fotografiral sem kônec doline, saj je bil prizor z jutranjo meglico res čaroben.

Etimologija

Beseda kônec izhaja iz praslovanske besede *konьcь, ki pomeni konec ali zaključek. V slovenščini se je ohranila v različnih kontekstih, vključno z geografskim, kjer označuje zaključek doline. Naglasno znamenje na ô kaže na specifično izgovorjavo, ki se razlikuje od splošnega pomena besede "konec" (npr. konec zgodbe). Beseda je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaški "kraj" ali ruski "конец" (konec), čeprav se raba v geografskem smislu razlikuje.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: end of the valley, head of the valley, valley end
• Nemščina: Talende, Talschluss
• Italijanščina: fine della valle
• Francoščina: fin de la vallée
• Španščina: final del valle
• Hrvaščina: kraj doline, završetak doline

Naključne besede

kót, vpénjati, zdárski vréča, vstòp, nèdrséči vôzel