kôlk

kôlk -a m: V planinski terminologiji označuje stožčast ali koničast vrh gore, ki ima značilno obliko, podobno stožcu ali kopju. Beseda se uporablja predvsem v opisu gora z izrazito piramidno ali koničasto strukturo, ki se dviga nad okolico. Včasih se lahko uporablja tudi v širšem kontekstu za opis manjših vzpetin z podobno obliko, vendar je primarno povezana z gorskimi vrhovi.

Prevodi besede kôlk

• Angleščina: cone-shaped peak, conical summit
• Nemščina: Kegel, kegelförmiger Gipfel
• Italijanščina: cima conica, vetta a forma di cono
• Francoščina: pic conique, sommet en forme de cône
• Španščina: cima cónica, pico en forma de cono
• Hrvaščina: stožasti vrh, konusni vrhunac

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na goro smo občudovali njen kôlk, ki se je dvigal v nebo kot popoln stožec.
• V daljavi se je videl kôlk, ki je označeval najvišjo točko tega pogorja.
• Planinska pot vodi naravnost proti kôlku, ki je priljubljena točka za fotografe.
• Zaradi snega na kôlku je bil vzpon še bolj zahteven, a tudi bolj slikovit.
• Stari zemljevidi označujejo ta kôlk kot pomembno orientacijsko točko za popotnike.

Etimologija besede kôlk

Beseda kôlk izhaja iz slovanskih korenin, povezanih z obliko in koničastostjo. Sorodna je z besedami, ki označujejo konico ali vrh, in se pojavlja v različnih slovanskih jezikih z rahlimi pomenskimi odtenki. V slovenskem jeziku se je uveljavila predvsem v planinskem kontekstu za opis stožčastih vrhov. Natančen izvor in razvoj besede v slovenščini sta povezana z zgodovinskim opisovanjem pokrajine in gora v ljudskem jeziku.

Naključne besede

akadémičarka, zakváčkati se, flying fox, samovnják, púhaste hláče