kolišévka

kolišévka -e ž: Večja kraška vdolbina na površju, ki nastane zaradi udora stropa podzemne jame ali zaradi raztapljanja apnenca pod vplivom vode. Ta naravni pojav je značilen za kraške pokrajine in pogosto tvori zaobljeno ali ovalno obliko. V nekaterih primerih se lahko uporablja tudi v pogovornem jeziku za opisovanje večjih vdolbin ali kotanj v naravi, čeprav je primarni pomen vezan na kraške oblike.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: doline
• Nemščina: Doline, Karsttrichter
• Italijanščina: dolina
• Francoščina: doline
• Španščina: dolina
• Hrvaščina: dolina

Primeri uporabe v stavkih

• Med planinskim izletom smo naleteli na ogromno kolišévko, ki je nastala zaradi udora jamskega stropa.
• Kolišévka v tej kraški pokrajini je postala domovanje redkih rastlinskih vrst.
• Vodnik nam je razložil, kako so kolišévke značilne za območje Krasa.
• Ob močnem dežju se kolišévka napolni z vodo in začasno postane majhno jezero.
• Geologi so proučevali kolišévko, da bi razumeli procese kraškega raztapljanja.

Etimologija

Beseda kolišévka izhaja iz slovenskega korena, ki je povezan z idejo zibanja ali vdolbine, kar lahko asociira na obliko kotanje. Natančen izvor besede ni povsem jasen, vendar je verjetno povezan s staroslovanskimi izrazi za vdolbino ali kotanjo. Beseda se uporablja predvsem v strokovnem jeziku geografije in geologije, povezanem s kraškimi pojavi, in je značilna za slovensko planinsko in kraško terminologijo.

Naključne besede

láhka snéžna pót, čísta zíma, komisíja za odpráve v túja gôrstva, trávniška grbína, vpónka za zavarováne plezálne potí