klobúk

klobúk -a m: trdnejše pokrivalo, pogosto izdelano iz klobučevine ali podobnih materialov, z značilnimi krajci, štulo in okrasnim trakom. Uporablja se za zaščito glave pred vremenskimi vplivi, kot so dež, sonce ali mraz, in je pogosto povezan s tradicionalno planšarsko ali gorniško kulturo. V tem kontekstu se najpogosteje omenja planšarski klobúk, ki simbolizira pastirski način življenja v alpskih regijah.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: hat
• Nemščina: Hut, Filzhut
• Italijanščina: cappello
• Francoščina: chapeau
• Španščina: sombrero
• Hrvaščina: šešir

Primeri uporabe v stavkih

• Na planini je starec nosil tradicionalni planšarski klobúk, ki ga je varoval pred močnim soncem.
• Vsak pastir je imel svoj klobúk, okrašen z barvnim trakom, ki je kazal njegovo pripadnost določeni skupnosti.
• Klobúk iz klobučevine je bil nepogrešljiv del opreme pri delu na visokih travnikih.
• Med pohodom po Alpah sem opazil, kako uporabno je nositi klobúk za zaščito pred vetrom in dežjem.
• Na sejmu so prodajali ročno izdelane klobúke, ki so spominjali na stare čase planšarstva.

Etimologija besede klobúk

Beseda klobúk izhaja iz praslovanskega izraza *klobukъ, ki je prvotno označeval pokrivalo ali kapo. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, npr. v hrvaščini kot "klobuk" ali v ruščini kot "klobuk". Beseda je verjetno povezana z idejo okroglega ali zaobljenega pokrivala, kar odraža njeno obliko. V slovenskem jeziku se je izraz ohranil predvsem v kontekstu tradicionalnih pokrival, kot je planšarski klobúk, ki je postal simbol alpske kulture.

Naključne besede

zapŕta zánka, prvénstveni vzpòn, predôrski šôtor, últralóft, ledeníška míza