kljúč

kljúč -a m: V planinski in gorniški terminologiji označuje zavoj ali spremembo smeri na poti, zlasti na strmih pobočjih, kjer se pot vije v obliki serpentin, da olajša vzpon ali sestop. Beseda se pogosto uporablja v povezavi z gibanjem po gorskih poteh, kjer je potrebno prilagajanje smeri zaradi terena.

Etimologija

Beseda kljúč izhaja iz staroslovanskega izraza "ključь", ki je prvotno pomenil "ključ" v smislu odpiranja ali zapiranja, a se je v nekaterih kontekstih razvila tudi v pomen zavoja ali ovinka, verjetno zaradi asociacije na "odpiranje" nove smeri. V slovenščini se je v planinskem kontekstu ustalila kot specifičen izraz za zavoj na poti. Beseda je sorodna izrazom v drugih slovanskih jezikih, kjer ima podobne pomene.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo se vzpenjali v ključih, da smo premagali strmino.
• Sestopanje v ključih je bilo nujno, saj je bila pot preveč strma za neposreden spust.
• Na označeni poti so ključi jasno vidni in olajšajo hojo po pobočju.
• Vzpenjanje v ključih zahteva dobro koncentracijo in prilagajanje korakov.
• Vodnik nam je svetoval, naj sestopamo v ključih, da preprečimo zdrs.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: turn, bend
• Nemščina: Kurve, Serpentine
• Italijanščina: serpentina, meandro, tornante
• Francoščina: serpentine, virage
• Španščina: curva, serpentina
• Hrvaščina: okuka, serpentina

Naključne besede

I, improvizírati, ploščáti trák, stréla, cókla