klícnik

klícnik -a m (naglas na prvem zlogu)

Definicija

V planinski in gorniški terminologiji klícnik označuje kovinski klin, ki se uporablja za varovanje pri plezanju. Gre za pripomoček, ki se zatakne v razpoke v skali, da plezalcu nudi oporo ali varnostno točko za navezo vrvi. Klícniki so različnih velikosti in oblik, prilagojenih različnim vrstam razpok, in so ključni del opreme za tradicionalno plezanje.

Etimologija

Beseda klícnik izhaja iz slovenske besede "klíca", ki pomeni klin ali kavelj, in se nanaša na obliko in funkcijo tega pripomočka. Beseda je tvorjena z dodano pripono "-nik", ki označuje orodje ali pripomoček. Natančen zgodovinski razvoj besede v gorniškem kontekstu ni povsem jasen, vendar je njena uporaba v slovenščini povezana z razvojem planinske kulture in opreme v 20. stoletju.

Prevodi

• Angleščina: piton
• Nemščina: Felshaken
• Italijanščina: chiodo da roccia
• Francoščina: piton
• Španščina: clavo de roca
• Hrvaščina: klin

Primeri uporabe v stavku

• Plezalec je v razpoko zataknil klícnik, da si je zagotovil varnostno točko.
• Pred vzponom je preveril, ali ima dovolj klícnikov različnih velikosti.
• V steni je ostal star klícnik, ki ga nihče ni mogel odstraniti.
• Pri tradicionalnem plezanju je uporaba klícnikov pogosto nujna za varovanje.
• Inštruktor nam je pokazal, kako pravilno namestiti klícnik v skalo.

Naključne besede

alpiníst, bakréna glávica, pòdprijèm, pasívno zatikálo, patêntna vpónka