kápnik

kápnik (-a, m) je stožčasta ali valjasta tvorba iz kalcita, ki nastane v kraških jamah ali drugih podzemnih prostorih zaradi usedanja mineralov iz kapljajoče vode. Kápniki lahko rastejo s stropa (stalaktiti) ali s tal (stalagmiti) in so značilni za kraške pokrajine. Beseda se uporablja izključno v kontekstu geoloških in planinskih opisov kraških pojavov.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: dripstone
• Nemščina: Tropfstein
• Italijanščina: stalattite, stalagmite
• Francoščina: stalactite, stalagmite
• Španščina: estalactita, estalagmita
• Hrvaščina: kapnik, stalaktit, stalagmit

Primeri uporabe v stavku

• Med ogledom Postojnske jame smo občudovali ogromen kápnik, ki je visel s stropa dvorane.
• V kraški jami smo opazili, kako počasi raste kápnik zaradi kapljanja vode z minerali.
• Planinski vodnik nam je razložil, da lahko kápnik doseže impresivne velikosti v nekaj tisoč letih.
• Fotografiranje je bilo prepovedano, da ne bi poškodovali občutljivih struktur, kot je kápnik.
• V šolskem učbeniku za geografijo je bil kápnik opisan kot ključni element kraških pojavov.

Etimologija besede kápnik

Beseda kápnik izhaja iz slovenskega korena "kap-", ki se nanaša na kapljanje, in pripone "-nik", ki označuje predmet ali pojav. Beseda je sorodna drugim slovanskim izrazom za podobne geološke tvorbe, kot je hrvaški "kapnik". Prvi zapisi besede v slovenskem jeziku segajo v 19. stoletje, ko so se začeli sistematični opisi kraških pojavov v slovenskih deželah.

Naključne besede

poklína, stŕma sténa, plató, navádni dvókónični zatìč, kamín póč