jáma

jáma -e ž: Naravna ali umetno ustvarjena vdolbina v zemeljski površini, pogosto povezana z gorniškim ali speleološkim raziskovanjem, ki lahko sega globoko pod površje in tvori podzemne prostore, kot so jame ali brezna. V planinskem kontekstu se izraz uporablja za opis naravnih jam, ki so lahko predmet raziskovanja ali pa predstavljajo nevarnost pri hoji po kraških terenih.

Prevodi v druge jezike

JezikPrevodi
• Angleščina: cavity, hollow, cave, grotto
• Nemščina: Höhle, Grube, Kluft, unterirdische Höhle, unterirdische Grotte
• Italijanščina: grotta, buca, cavità, spelonca, caverna, antro
• Francoščina: trou, cavité, grotte, caverne, antre
• Španščina: cueva, gruta, cavidad, hoyo, sima
• Hrvaščina: jama, špilja, udubina, pećina, bezdan

Primeri uporabe v stavku

• Med planinskim izletom smo naleteli na globoko jámo, ki je vodila v podzemno jamo.
• V kraškem svetu je treba biti previden, saj lahko neoznačena jáma predstavlja nevarnost.
• Speleologi so raziskovali novo odkrito jámo v Julijskih Alpah.
• Ob poti smo opazili majhno jámo, ki je bila delno zasuta z listjem.
• Planinski vodnik nas je opozoril, naj se izogibamo območju, kjer je veliko jam.

Etimologija besede jáma

Beseda jáma izhaja iz praslovanskega jezika, natančneje iz korena *jama, ki pomeni vdolbino ali luknjo. Sorodne besede najdemo v več slovanskih jezikih, na primer v hrvaščini in srbščini kot "jama", v ruščini kot "яма" (jama), kar prav tako označuje luknjo ali vdolbino v tleh. Beseda je v slovenskem jeziku ohranila svoj prvotni pomen, povezan z zemeljskimi vdolbinami.

Naključne besede

kobáliti grebén, rekreacíjske tekáške smučí, toplôtna káp, mladínec, prevréči vŕv