iztèk plazú

Iztèk plazú (-éka, m) je del plaznice, kjer se naklon terena zmanjša, zaradi česar se premikajoča se plazovina (sneg, kamenje ali zemlja) postopoma upočasni in na koncu ustavi. Ta del plaznega območja je ključen za določanje obsega nevarnosti, saj označuje najdlje, kamor lahko plaz doseže. V nekaterih pogovornih kontekstih se izraz lahko uporablja tudi za opis končnega območja, kjer se nabere material po plazu, vendar je primarni pomen vezan na planinsko in gorniško terminologijo.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Runout distance
• Nemščina: Auslaufstrecke
• Italijanščina: Distanza d’arresto
• Francoščina: Distance d’arrêt
• Španščina: Distancia de detención
• Hrvaščina: Udaljenost zaustavljanja

Primeri uporabe v stavkih

• Planinski vodnik nas je opozoril, naj se izogibamo območju pod iztèkom plazú, saj tam pogosto leži sveža plazovina.
• Ob analizi snežnega plazu smo ugotovili, da je iztèk plazú segal vse do roba gozda.
• V varnostnem načrtu za turno smučanje je bilo označeno, kje se nahaja iztèk plazú na tem pobočju.
• Po obilnem sneženju je iztèk plazú postal še bolj nevaren zaradi nakopičenega materiala.
• Reševalci so preverili območje iztèka plazú, da bi našli morebitne zasute osebe.

Etimologija

Beseda iztèk izhaja iz slovenskega glagola izteči, ki pomeni končati se ali teči do konca, v kombinaciji z besedo plazú, ki označuje plaz ali drsenje materiala po pobočju. Beseda plaz ima korenine v staroslovanskem jeziku, kjer je pomenila drsenje ali padanje, in je sorodna z izrazi v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška beseda klizanje. Termin iztèk plazú se je v planinski terminologiji uveljavil kot specifičen opis končnega dela poti plazu.

Naključne besede

nèprilagodljívo varoválo, várnostna rezêrva, mójstranške véverice, vpónka, atlétski raztežáj