izplézanje iz

Definicija: Izplézanje (iz -a, s) v planinski in gorniški terminologiji pomeni dejanje, ko plezalec s plezanjem zapusti določeno plezalno smer, steno ali njen del ter doseže vrh, izhod ali varno območje. Izraz se uporablja za opis končne faze plezalnega vzpona, ko plezalec zaključi tehnično zahteven del poti. V pogovornem jeziku se lahko uporablja tudi za opis splošnega premagovanja ovir pri vzponu, vendar je primarni pomen vezan na plezalni kontekst.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Exit
• Nemščina: Ausstieg, Aussteigen aus der Wand
• Italijanščina: Uscita dalla parete
• Francoščina: Sortie de la paroi
• Španščina: Salida de la pared
• Hrvaščina: Izlazak iz stijene

Primeri uporabe v stavkih

• Izplézanje iz stene je bilo najtežji del vzpona, saj so bile razmere zelo zahtevne.
• Po dolgem dnevu plezanja smo končno dosegli izplézanje na vrh smeri.
• Vodnik nam je pokazal, kje je najvarnejše izplézanje iz te plezalne poti.
• Izplézanje iz previsa je zahtevalo veliko moči in natančnosti.
• Ob sončnem zahodu smo opravili izplézanje in se varno vrnili na greben.

Etimologija

Beseda izplézanje izhaja iz slovenskega glagola izplezati, ki je sestavljen iz predpone iz-, ki označuje zaključek ali izhod iz nečesa, in osnove plezati, ki pomeni premikanje navzgor ali preko ovir s pomočjo rok in nog. Glagol plezati ima korenine v praslovanskem jeziku in je soroden besedam v drugih slovanskih jezikih, ki prav tako označujejo plezanje ali vzpenjanje.

Naključne besede

fléš, kónta, metóda Abalákova, kapníca, nosílka za jekléno žíčno vŕv