hribôvje

Hribôvje (-a, srednji spol) označuje geografsko območje, ki ga sestavlja skupina hribov, nižjih vzpetin in dolin med njimi. Gre za pokrajino, ki je višinska stopnja med ravnino in visokogorjem, pogosto prepletena z naravnimi potmi in manj izrazitimi višinskimi razlikami v primerjavi z gorovji. Beseda se uporablja izključno v planinskem in geografskem kontekstu ter nima žargonskih ali pogovornih pomenov.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: mountains, hilly district, chain of hills
• Nemščina: Bergland, Hügelland
• Italijanščina: complesso di monti di media altitudine
• Francoščina: montagnes
• Španščina: montañas, región montañosa
• Hrvaščina: brda, brdovito područje

Primeri uporabe v stavkih

• Slovensko hribôvje je idealno za družinske pohode, saj višinske razlike niso prevelike.
• Med sprehodom skozi hribôvje smo naleteli na čudovite razglede na okoliške doline.
• Hribôvje v okolici Ljubljane ponuja številne poti za kolesarjenje in hojo.
• V tem delu hribôvja so pogosto skrite manjše vasi z bogato kulturno dediščino.
• Geologi proučujejo nastanek hribôvja, ki je posledica tektonskih premikov pred milijoni let.

Etimologija

Beseda hribôvje izhaja iz slovenske besede hrib, ki pomeni vzpetino ali nižjo goro, in pripone -ovje, ki označuje zbirnost ali območje. Koreni besede segajo v praslovanski jezik, kjer je izraz *gъrbъ pomenil grbo ali vzpetino. Beseda se je razvila v različnih slovanskih jezikih z rahlimi pomenskimi odtenki, v slovenščini pa je ohranila pomen, povezan z geografsko pokrajino.

Naključne besede

zeleníca, zeló zahtévno brezpótje, zadŕga, varováti z vpónko, Popústi!