hitróst vétra

Hitróst vétra (ženska oblika, -i) v planinski in gorniški terminologiji označuje merilo, ki opisuje razdaljo, ki jo veter prevozi v določeni časovni enoti, običajno izraženo v metrih na sekundo (m/s), kilometrih na uro (km/h) ali vozlih. Ta podatek je ključen pri načrtovanju planinskih tur, saj močan veter lahko vpliva na varnost in udobje v gorah, še posebej na izpostavljenih grebenih ali vrhovih. Beseda se uporablja izključno v tehničnem kontekstu in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v planinski rabi.

Prevodi

• Angleščina: Wind speed
• Nemščina: Windgeschwindigkeit
• Italijanščina: Velocità del vento
• Francoščina: Vitesse du vent
• Španščina: Velocidad del viento
• Hrvaščina: Brzina vjetra

Primeri uporabe v stavku

• Pred vzponom na Triglav smo preverili hitróst vétra, saj so napovedovali močne sunke nad 80 km/h.
• Hitróst vétra na vrhu je dosegla 25 m/s, zato smo se odločili za povratek v dolino.
• V planinskem vodniku je zapisano, da je pri visoki hitrósti vétra pot čez greben nevarna.
• Gorski reševalci opozarjajo, da lahko hitróst vétra v zimskih mesecih močno oteži orientacijo.
• Med turo smo z anemometrom izmerili hitróst vétra, ki je presegla varno mejo za hojo po izpostavljenih delih.

Etimologija

Beseda hitróst izhaja iz stare slovanščine, kjer je povezana z idejo naglice ali hitrega gibanja, in je sorodna z besedami, kot so "hitri" in "hiteti". Beseda veter izhaja iz praslovanskega *větrъ, ki pomeni pihanje ali zrak v gibanju, in je sorodna z latinskim ventus. Skupaj tvorita sestavljeno besedo, ki natančno opisuje merljivo lastnost vetra.

Naključne besede

absolútna višína, stránski prijèm, shrlína, izstópni raztežáj, kót