gŕba

gŕba -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje večjo, zaobljeno izboklino ali dvignjen del na sicer razmeroma enakomernem ali gladkem terenu. Pogosto se uporablja za opis naravnih oblik reliefa, kot so manjši griči ali izbokline na pobočjih. Izraz se včasih uporablja tudi v prenesenem pomenu za opis podobnih oblik, npr. "kamélja gŕba", ki ponazarja vizualno podobo dveh zaporednih izboklin.

Etimologija

Beseda "gŕba" izhaja iz slovanskega korena, povezanega z ukrivljenostjo ali izboklino. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kjer pogosto označujejo deformacijo ali dvignjen del. V slovenščini se je izraz uveljavil tudi v splošni rabi za opis fizične deformacije hrbta (npr. grba pri človeku), vendar je v planinskem kontekstu specifično vezan na oblike terena.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo prečkali gŕbo, ki je nudila lep razgled na dolino.
• Na zemljevidu je označena gŕba, ki jo moramo obiti, če želimo skrajšati pot.
• Gŕba na pobočju je idealna točka za kratek počitek med plezanjem.
• V daljavi se vidi kamélja gŕba, ki označuje značilen del grebena.
• Po dolgem spustu smo dosegli majhno gŕbo, kjer smo postavili tabor.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: hump, hunch, protuberance, bump
• Nemščina: Buckel, Höcker
• Italijanščina: gobba, mammellone
• Francoščina: bosse, mamelon
• Španščina: joroba, protuberancia, bulto
• Hrvaščina: grba, izbočina

Naključne besede

PLV, ablácija, oznáka za feráte, ríba, Polovíca!