gôra

gôra -e ž: Naravna, izrazita vzpetina zemeljske površine, ki se navadno dviga visoko nad okolico in ima pogosto strmejše pobočje ter vrh. V planinskem in gorniškem kontekstu se beseda uporablja za opisovanje večjih vzpetin, ki so pogosto cilj pohodniških ali plezalnih aktivnosti. Beseda se lahko uporablja tudi v prenesenem pomenu za opisovanje velikih izzivov ali ovir, vendar je v tem kontekstu osredotočena na njen dobesedni, geografski pomen.

Primeri uporabe v stavkih

• Vsako poletje se odpravimo na Triglav, najvišjo gôro v Sloveniji.
• Prečenje gôre v zimskih razmerah zahteva posebno opremo in izkušnje.
• V visokogôrju je pomembno upoštevati vremenske napovedi, preden se podamo na gôro.
• Podgôrje te gôre je znano po bujni vegetaciji in slikovitih poteh.
• Mednarodna komisija za reševanje v gorâh pomaga planincem, ki se znajdejo v težavah na gôri.

Etimologija

Beseda gôra izhaja iz praslovanskega korena *gora, ki pomeni vzpetino ali hrib. Ta koren je prisoten v več slovanskih jezikih, npr. v hrvaščini kot gora, v ruščini kot гора (gora) in v poljščini kot góra. Praslovanski izraz je verjetno povezan z indoevropskim korenom *gʷer-, ki je povezan z dviganjem ali vzpetjem. Beseda se v slovenskem jeziku uporablja že od zgodnjih zapisov in je temeljni izraz za vzpetine v naravi.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: mountain
• Nemščina: Berg
• Italijanščina: monte, montagna
• Francoščina: montagne, mont
• Španščina: montaña
• Hrvaščina: gora

Naključne besede

spúšček, špíritni kuhálnik, ráza, obéšati se po klínih in streménih, róg