globáča

globáča -e ž: Manjša naravna vdolbina ali globel v zemeljskem površju, pogosto značilna za hribovita ali gorska območja, kjer se teren rahlo vgreza in ustvari manjši kotanjast prostor. Beseda se uporablja predvsem v planinski in gorniški terminologiji za opisovanje takšnih geomorfoloških značilnosti.

Etimologija

Beseda globáča izhaja iz slovenske korenske besede "globok", ki označuje globino ali vdolbino. Sorodna je z drugimi slovanskimi izrazi, ki opisujejo globino ali globel, in je nastala z dodajanjem obrazila -ača, ki pogosto označuje nekaj manjšega ali specifičnega v slovenskem jeziku. Beseda je del starejše slovenske govorice, povezane z opisovanjem naravnih značilnosti pokrajine.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: glen, dip, small hollow
• Nemščina: tiefe Senke, Einsenkung, kleines Tal
• Italijanščina: depressione del terreno, cavità, avvallamento
• Francoščina: dépression, petite cuvette
• Španščina: depresión, hondonada pequeña
• Hrvaščina: udolina, mala depresija

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo naleteli na globáčo, kjer smo si lahko oddahnili v senci.
• V globáči ob poti se je nabrala voda, kar je privlačilo divje živali.
• Planinska pot vodi skozi ozko globáčo, obdano z visokimi stenami.
• Vodnik nam je pokazal globáčo, ki je nastala zaradi erozije pred stoletji.
• Med hojo po grebenu smo opazili majhno globáčo, kjer so rasle redke gorske rože.

Naključne besede

štíritisočák, nèpovézana snéžna plást, kámničan, počiválo, sámovarovánje