dnína

dnína -e ž: V planinski in gorniški terminologiji označuje pretežno raven ali rahlo valovit travnat teren v gorovju, ki je obdan z višjimi vrhovi ali skalnatimi pobočji. Pogosto se uporablja za pašo ali kot območje za počitek med vzponi. Beseda se včasih pogovorno uporablja tudi za opis mirnega, odprtega prostora v gorah, kjer se planinci ustavijo za razgled ali oddih, vendar je njen osnovni pomen vezan na naravni travnati svet.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: grassy treeless ground among high mountains, alpine pasture
• Nemščina: Alpenweide
• Italijanščina: alto pascolo circondato da rocce, pascolo alpino
• Francoščina: pâturage alpestre
• Španščina: pastizal alpino, pradera de montaña
• Hrvaščina: planinska livada, alpski pašnjak

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo se ustavili na široki dníni pod Kredarico, kjer smo si odpočili.
• Dnína v okolici Planike je idealna za pašo ovac v poletnih mesecih.
• Planinska pot vodi čez travnato dníno, od koder se odpira čudovit razgled na okoliške vrhove.
• Na dníni sredi gorskega amfiteatra smo postavili tabor in uživali v tišini narave.
• Pastirji so svoje črede pogosto gnali na dníno nad dolino, kjer je bilo dovolj sveže trave.

Etimologija besede

Beseda dnína izhaja iz slovanskega korena, povezanega z besedami za "dno" ali "ravnina", kar nakazuje na njeno povezavo z ravnim ali uravnanim terenom. V slovenščini se je razvila specifično za opis travnatih površin v goratem svetu, kar je značilno za alpsko pokrajino. Natančen razvoj besede je povezan z zgodovinsko rabo v kmetijstvu in pastirstvu, kjer so taki tereni igrali pomembno vlogo. Beseda je sorodna izrazom v drugih slovanskih jezikih, kjer se podobni pojmi uporabljajo za nizke ali ravne površine.

Naključne besede

lanéna tkanína, izmenjálnik toplôte, komplét z jekleníco, nágnjenost, oprímek na trênje