cókla

cókla -e ž, nav. mn. (planinska/gorniška tematika): Tradicionalno obuvalo, ki so ga nekoč nosili lovci, pastirji in drugi prebivalci gorskih območij, značilno po podplatu iz lesa, ki je nudil zaščito pred neravnim terenom in vlago. Običajno je bilo izdelano iz enega kosa lesa ali pa sestavljeno iz lesenega podplata in usnjenega zgornjega dela. Beseda se uporablja predvsem v zgodovinskem kontekstu, saj se takšno obuvalo danes redko uporablja.

Etimologija

Beseda cókla izhaja iz srednjeveške latinščine, kjer je beseda calopus ali calopodium označevala leseno obuvalo. Iz latinščine se je beseda razširila v različne evropske jezike, vključno s slovanskimi, kjer je dobila podobne oblike. V slovenščini se je uveljavila oblika cókla, ki je ohranila prvotni pomen, povezan z lesenim obuvalom.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: clog, wooden shoe
• Nemščina: Holzschuh, Holzpantine
• Italijanščina: zoccolo
• Francoščina: sabot
• Španščina: zueco
• Hrvaščina: klompa

Primeri uporabe v stavkih

• V starih časih so pastirji v Alpah nosili cókle, da so lažje hodili po kamenju.
• Na razstavi o gorniški zgodovini smo videli par starih cókel iz 19. stoletja.
• Lovec je zamenjal svoje obrabljene cókle za nove, ki jih je izdelal lokalni mojster.
• Cókle so bile kljub svoji preprostosti zelo vzdržljive na gorskih poteh.
• V nekaterih vaseh so cókle uporabljali tudi za delo na polju, ne le v gorah.

Naključne besede

ándska kápa, béli léd, korózija, ástrofólija, fíhtlov klín