búsola

búsola -e ž: Naprava za določanje smeri neba, ki deluje na podlagi magnetnega polja Zemlje; uporablja se predvsem v planinstvu, gorništvu in orientaciji na prostem. Gre za sinonim za kompas, ki je nepogrešljiv pripomoček pri navigaciji v naravi, saj omogoča orientacijo tudi v slabih vremenskih razmerah ali na neznanem terenu.

Etimologija

Beseda búsola izhaja iz italijanske besede "bussola", ki prav tako pomeni kompas. Italijanska beseda izvira iz starejše latinske oblike "buxus", kar pomeni škatla, saj so zgodnji kompasi pogosto bili shranjeni v majhnih škatlah. Beseda se je v slovenski jezik najverjetneje razširila prek italijanskih vplivov v obdobju stikov z italijansko govorečimi področji, zlasti v pomorstvu in trgovini.

Primeri uporabe v stavkih

• Pred vzponom na goro sem preveril smer z búsolo, da ne bi zašel s poti.
• V gosti megli je bila búsola edini zanesljiv pripomoček za orientacijo.
• Planinski vodnik nam je pokazal, kako pravilno uporabljati búsolo skupaj z zemljevidom.
• Med dolgim pohodom po neoznačenih poteh mi je búsola rešila dan.
• Čeprav imam GPS, vedno nosim búsolo kot rezervno možnost v primeru tehničnih težav.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: compass
• Nemščina: Kompass
• Italijanščina: bussola
• Francoščina: boussole
• Španščina: brújula
• Hrvaščina: kompas

Naključne besede

sinčíla, dvanajstêrka, težávnostna stôpnja, obmóčje visôkega zráčnega tláka, mónoskí