brég

brég -a m: Strm ali rahlo nagnjen del zemljišča ob robu reke, potoka ali drugega vodnega toka, ki označuje mejo med vodo in kopnim. Beseda se uporablja predvsem v planinskem in naravoslovnem kontekstu, ko opisujemo obrežje vodotokov v hribovitem ali gorskem okolju.

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vzponu smo se ustavili na brégu potoka, da bi si odpočili.
• Brég reke je bil po dežju spolzek in nevaren za prečkanje.
• V dolini smo opazovali, kako se brég počasi kruši v vodo.
• Planinska pot vodi tik ob brégu hudournika, zato je potrebna previdnost.
• Na brégu smo našli zavetje pred vetrom in postavili tabor.

Etimologija

Beseda brég izhaja iz praslovanskega korena *bergъ, ki pomeni breg, hrib ali vzpetina. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kot so hrvaški brijeg (hrib, breg) in ruski берег (obrežje). Koren je povezan tudi z idejo višine ali obrobja, kar se odraža v pomenu besede, povezane z robom vodnega toka.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: bank of a riverbed
• Nemščina: Flussufer
• Italijanščina: riva, versante
• Francoščina: rive
• Španščina: orilla
• Hrvaščina: obala, brijeg

Naključne besede

ráza, obéšati se po klínih in streménih, róg, umétni stòp, téhnika x