blísk

blísk -a m: Močan in kratek izbruh svetlobe, ki nastopi ob razelektritvi v ozračju med nevihto, pogosto povezan z grmenjem. V planinskem kontekstu se pogosto uporablja za opis nevarnih vremenskih pojavov v gorah, ki lahko ogrozijo varnost plezalcev in pohodnikov.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav nas je presenetil blísk, zato smo se hitro umaknili v zavetišče.
• Blísk je osvetlil celotno goro, kar nam je omogočilo, da smo za trenutek videli pot pred sabo.
• V planinah je pomembno, da ob prvem blísku poiščeš varno mesto, saj je nevihta blizu.
• Blísk in grmenje sta nas opozorila, da se moramo čim prej spustiti z grebena.
• Med nevihto na Jalovcu je blísk udaril v bližnje drevo, kar nas je zelo prestrašilo.

Etimologija

Beseda blísk izhaja iz praslovanskega korena *bliskъ, ki je povezan z idejo svetlobe in sijaja. Sorodne besede najdemo v drugih slovanskih jezikih, kot so ruski "блиск" (blesk, sijaj) in poljski "błysk" (blisk). Koren je verjetno povezan z indoevropskim izrazom za svetlobo ali sijaj, kar kaže na starodavno povezavo z opisovanjem naravnih pojavov.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: lightning, flash of lightning
• Nemščina: Blitz
• Italijanščina: lampo, fulmine
• Francoščina: éclair
• Španščina: relámpago, rayo
• Hrvaščina: munja, bljesak

Naključne besede

vzpenjáča, signál v síli, oráženec, prôsta ponovítev, absolútna višína