bákla

bákla -e ž: V planinskem in gorniškem kontekstu je bákla tradicionalno svetilo, izdelano iz gorljive snovi, pritrjene na držalo, ki se je nekoč uporabljalo za osvetljevanje poti ali pri reševalnih akcijah v gorah, zlasti v temnih ali nočnih razmerah. Beseda se lahko včasih uporablja tudi v širšem, pogovornem pomenu za kakršno koli prenosno svetilo, vendar je njen osnovni pomen povezan z zgodovinsko uporabo v gorskem okolju.

Etimologija

Beseda bákla izhaja iz starejše slovanske oblike, povezane z besedo "baklja", ki je bila prevzeta iz turškega jezika preko balkanskih jezikov. Turška beseda "bakla" pomeni gorljivo snov ali smolo, kar se neposredno navezuje na prvotno funkcijo tega predmeta kot vira svetlobe. Beseda se v slovenskem jeziku pojavlja že v starejših zapisih in je ohranila svoj prvotni pomen, povezan z razsvetljavo.

Primeri uporabe v stavku

• Med nočno reševalno akcijo na Triglavu so gorski reševalci uporabljali báklo za osvetlitev poti.
• V starih časih so planinci nosili báklo, da so si razsvetlili pot skozi temne grape.
• Na zgodovinski prireditvi v gorah so prižgali báklo kot simbol povezanosti med alpinisti.
• Bákla, ki jo je nosil vodnik, je oddajala toplo svetlobo, ki je pomirila skupino pohodnikov.
• V planinski koči so hranili staro báklo, ki je nekoč služila za signalizacijo v sili.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: torch
• Nemščina: Fackel
• Italijanščina: fiaccola
• Francoščina: torche, flambeau
• Španščina: antorcha
• Hrvaščina: baklja

Naključne besede

grebénska ostrína, cepín kladívo, grebénski predél, osébna opréma, S1