aretácija

aretácija -e ž (planinstvo, gorništvo): Postopek v reševalnih akcijah ali plezalnih situacijah, pri katerem se začasno ustavi spuščanje ali dvigovanje osebe v sistemu škripčevja z uporabo varovalnega vozla ali drugega provizoričnega mehanizma na glavni vrvi, da se zagotovi varnost ali omogoči preureditev sistema.

Etimologija

Beseda aretácija izhaja iz francoskega izraza "arrêt", kar pomeni ustavitev ali zaustavitev. V slovenski planinski terminologiji se je uveljavila prek strokovnih izrazov, povezanih z reševalnimi tehnikami, ki so pogosto prevzete iz tujih jezikov, zlasti francoskega in nemškega, zaradi zgodovinskega razvoja alpinizma v evropskem prostoru.

Prevodi

• Angleščina: arrest, stop(ping), lock(ing), halt
• Nemščina: Anhalten, Stoppen
• Italijanščina: arrèsto
• Francoščina: arrêt
• Španščina: detención, parada
• Hrvaščina: zaustavljanje, aretacija

Primeri uporabe v stavku

• Med reševalno akcijo smo izvedli aretácijo, da smo preverili stanje ponesrečenca, preden smo nadaljevali spust.
• Aretácija glavne vrvi je ključna za zagotavljanje varnosti pri zahtevnih dvigih v stenah.
• Inštruktor nas je naučil, kako pravilno izvesti aretácijo z varovalnim vozlom v sistemu škripčevja.
• Ob okvari škripca je bila potrebna hitra aretácija, da smo preprečili nenadzorovano spuščanje.
• Pri treningu reševanja smo večkrat vadili aretácijo, da smo obvladali tehniko v različnih pogojih.

Naključne besede

ármafléks, elíjev ôgenj, gorníški špórtni copát, trékinški nahŕbtnik, gôrski véter