antrópocentrízem

Antrópocentrízem (-zma, m) je svetovni nazor ali prepričanje, da je človek osrednja in najpomembnejša entiteta v naravi in družbi, kar pogosto vodi do podrejanja naravnega okolja človeškim potrebam in interesom. V planinskem in gorniškem kontekstu ta pojem opozarja na človekovo nagnjenje k izkoriščanju gorskih območij brez upoštevanja ekoloških posledic, kar lahko ogroža občutljive alpske ekosisteme.

Primeri uporabe v stavkih

• Antrópocentrízem je v preteklosti vodil do prekomernega poseganja v gorske pokrajine z gradnjo infrastruktur.
• V planinski etiki se pogosto opozarja na nevarnosti, ki jih prinaša antrópocentrízem za ohranjanje naravnih habitatov.
• Zaradi antrópocentrízma so mnogi gorniki začeli zagovarjati trajnostni pristop k obiskovanju gora.
• Antrópocentrízem lahko vodi do zanemarjanja pomena varovanja divjih živali v visokogorju.
• Sodobni planinski projekti skušajo preseči antrópocentrízem z uvajanjem ekoloških smernic.

Etimologija

Beseda antrópocentrízem izhaja iz grških korenov: "anthropos", kar pomeni človek, in "kentron", kar pomeni središče. Končnica "-izem" nakazuje na ideologijo ali sistem prepričanj. Beseda se je v evropske jezike razširila preko latinskega in kasneje francoskega vpliva, kjer se je uveljavila kot izraz za človeško osredotočenost v filozofiji in družbenih vedah.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Anthropocentrism
• Nemščina: Antropozentrismus
• Italijanščina: Antropocentrismo
• Francoščina: Anthropocentrisme
• Španščina: Antropocentrismo
• Hrvaščina: Antropocentrizam

Naključne besede

varováti od spôdaj, komerciálna odpráva, samostójna smér, vzpénjati se, vzpòn brez dodátnega kisíka