alpinístični vzpòn

alpinístični vzpòn -ega vzpôna, m; vzpon po zahtevnem gorskem terenu, ki običajno poteka po strmih stenah, grebenih ali drugih tehnično zahtevnih odsekih, kjer je potrebna uporaba alpinistične opreme in znanja. Tak vzpon mora biti visok vsaj 100 metrov in dosegati minimalno I. težavnostno stopnjo po mednarodni lestvici UIAA. Izraz se uporablja izključno v kontekstu gorništva in alpinizma, brez dodatnih žargonskih ali pogovornih pomenov.

Prevodi

• Angleščina: Alpinistic ascent, Rock climbing ascent
• Nemščina: Alpinistische Besteigung, Kletterbesteigung
• Italijanščina: Ascensione alpinistica, Scalata
• Francoščina: Ascension alpinistique, Escalade
• Španščina: Ascenso alpino, Escalada
• Hrvaščina: Alpinistički uspon

Primeri uporabe v stavkih

• Alpinistični vzpon na severno steno Triglava velja za enega najzahtevnejših v Julijskih Alpah.
• Preden se lotiš alpinističnega vzpona, se prepričaj, da imaš ustrezno opremo in izkušnje.
• Skupina je uspešno opravila alpinistični vzpon po grebenu Košute v dveh dneh.
• Za alpinistični vzpon na Matterhorn je potrebna dobra fizična pripravljenost in tehnično znanje.
• Tečaj vključuje praktične vaje za varen alpinistični vzpon v zahtevnih razmerah.

Etimologija

Beseda alpinistični izhaja iz pojma alpinizem, ki se nanaša na plezanje in osvajanje gora, zlasti v Alpah. Izraz izvira iz latinske besede Alpes, ki pomeni Alpe, gorsko verigo v Evropi. Dodatek vzpon izhaja iz stare slovanščine in označuje dejanje dviganja ali vzpenjanja, kar je osnovni koncept gorniške dejavnosti. Besedna zveza alpinistični vzpon se je v slovenskem jeziku uveljavila v 20. stoletju z razvojem gorništva in alpinizma kot športnih disciplin.

Naključne besede

krníca, sáb, talílni liják, plazovíti svét, cepín