Ker turo opravim vsako zimo, tokrat o podrobnostih ne bom pisal. Iz Neveje je treba kar daleč nositi smuči, tokrat nad drugi razcep smučišča. Odločno preveč, zato sklenem, da je bilo tokrat zadnjič. Sneg je pomrznjen, sonce ga ne omehča, pa še severnik piha. Od Gilbertija grem v desno, sneg je še bolj trd, višje se odločim za dereze, ker je vse poledenelo. Kakšno sneženje neki je to bilo, dež je padal vse do višine 2400 metrov, pol centimeterska ledena plast bo še dolgo nevarna. Grem gor skozi grapo (trda-ledena) na slovensko stran. Mogoče bi jo Davo odsmučal, jaz nikakor v takih razmerah. Ko nadenem smuči in se spustim nekaj metrov na Dolge prode ugotovim, da je prenevarno za zdrs. Zato spet dam dereze gor in opravim krajši spust. Zatem na smučeh prečim Kaninske pode vse tja do pod stene Kanina. Prečka je še dobro zasnežena, le višje ob jeklenicah je nekaj metrov kopnega. Zadnja prečka v desno je pod snegom. Sledi kratek počitek na vrhu, zatem sestoim do smuči. Smučanje po 2-3 cm odpuščenem ledu in snegu, pa ne povsod do konte pod vrh Osojnic, spet pse gor in gor pod Hudi Vršič, smučanje nad Veliki Graben in do Banata. Smuči na rame pa na Sedlo (Prestreljeniška škrbina). Odsmučam proti Prevali, ob 14.00 uri še vedno trdo pomrznjeno, iščem proti soncu obrnjena pobočja, nekoliko bolje je s Prevale na Prevalsko Ravan. Spet vzpon in še nekaj 100 metrov po smučišču, potem pa peš v Nevejo. Turca za cel šiht (8 ur) lepa, kot vedno. Glede na močno poledenelost snega v skoraj celotnih Julijskih Alpah priporočam ustrezno opremo in previdnost.