Seznam forumov / Slovenija / Julijske Alpe / Visoki Kanin / Stran 20

Visoki Kanin

Natisni

bagi10. 07. 2024 13:39:39

Dan nasprotij. Napovedano je bilo lepo vreme, pa temu ni bilo tako. Daleč od tega. Hotela sva na Kanin, pa nisva prišla. Tudi daleč od tega. Vse skupaj se je obetal klavrn dan, pa na srečo ni bilo tako. Daleč od tega. Izbrala sva nove cilje, še vreme je sodelovalo in naredil se je krasen dan nasmeh

.

Takole se je vse skupaj odvijalo …

Po poti 636 sva z Nevejskega prevala odšla proti sedlu Prevala, meji med Slovenijo in Italijo. Cilj je bil Visoki Kanin. Nekaj snežišč sva vsekakor pričakovala, zato sva imela kompletno zimsko opremo. Da pa ne bova prišla niti do zgornje postaje bovške žičnice pa nisva pričakovala. Snega je ogromno in porabila bi preveč časa in energije za nadaljevanje proti prvotnem cilju. Obrnila sva …

Sestopila sva do Prevale in cincala med direktnim sestopom po smučišču ali po malo daljši, a za naju neznani poti 636A. Odločila sva se za slednjo in ni nama bilo žal. Nenavadna pot po izrazitih ostankih bivšega morja je več kot opravičila pričakovanja. Ni pa to klasična stezica, je bolj napredovanje po skalnih gmotah, polnih škrapelj in globokih brezen. Še najbolj je podobna poti na bližnjo Bavho.

636A naju je pripeljala do koče Rif. Gilberti. Od tam sva se povzpela na sedlo Bila pec in še naprej na istoimenski vrh. Neoznačena stezica nanj je bistveno bolj uhojena kot pred leti, a še vedno ni za vsakogar. Nekoliko bolj je zahtevna skalna stopnja v začetku, nadaljevanje pa je ponekod izpostavljeno. Drugih težav ni. Sestop poteka po isti poti.

Vračala sva se direktno pod stenami Bele peči, kjer je raj za plezalce. Nešteto zapuščenih štrikov in marsikatera posmrtna obeležja pričajo o bogati zgodovini navpičnih sten. Nekaj plezalcev sva opazila tudi tokrat. Kasneje se pot 635 spremeni v mulatjero, ki naju je hitro dostavila v dolino. Zadovoljna in polna krasnih vtisov sva zaključila ne ravno obetaven dan velik nasmeh

. Več v fotozgodbi …

Avto zapeljeva na brezplačno parkirišče ob spodnji postaji žičnice

Na njegovem robu poiščeva začetek poti 636, smer Sella Prevala

Tole je pa novo. Pot je tu presekana, prehod shojen bolj po domače

Nekaj višje je še en obvoz, tokrat z nekaj plezalnimi vložki :)

Pot 636 je bivša vojaška mulatjera, ostanki tistih časov so vidni marsikje

Mulatjeri primerno je pot udobna in zložna

Pogled na kaninsko pogorje. Hmm, napovedano je lepo vreme !?

Na drugem razcepu zavijeva desno proti Prevali

Tudi ta pot je dobro uhojena in brez težav sledljiva

Meglice postanejo megle, razgledov zmanjka

Vedno višje sva in okolje postaja vedno bolj visokogorsko

Nekaj snežnih jezikov naju ne moti. Sva pač na severni strani pogorja

Sedlo Prevala, kjer se združita italijansko in slovensko smučišče

Pogled navzdol na italijansko stran proti Gilbertiju ...

Še stanje poti v smeri Ribežnov, oziroma Rombona

Midva nadaljujeva proti zgornji postaji kaninske žičnice

Nekaj strmih snežnih jezikov obhodiva kar po svoje

Malomarnost upravljalcev smučišča. Ratrak je prezimil nekje na sredini do zgornje postaje

Snežni jeziki so vedno številčnejši, a računava na južna pobočja

Hmm, snega je veliko več kot sva pričakovala. Greva naprej po obvoznicah ...

Tole pa ni več hec. Sneg je trd, teren strm, midva pa niti do zgornje postaje še nisva prišla

Do Kanina je še več kot 300 višincev in nadaljevanje bi bilo prezahtevno. Na višini okoli 2200 m obrneva ...

Vračava se po isti poti in na glas razmišljava o planu B

Še kratek spust po podrtiji in že sva na servisni cesti

Tu dol nama ne diši, zato na hitro ustvariva plan C :) Raziskat greva še neprehojeno pot 636A

Najprej se morava po smeri dostopa vrniti do križišča poti. Pokrajina je lepa, zato nama to ni odveč

Podporni zidovi mulatjere so v takem stanju, kot bi jih zgradili pred kratkim

Od zgornjega križišča se na kratko spustiva do spodnjega. Tu se prične pot 636A

Njen značaj je povsem drugačen. To ni mulatjera, to je hoja po škrapljastih skalah

Tudi nekaj bolj zahtevnih prehodov se najde …

Slovensko zastopstvo na tej strani meje :) Dekleta hodijo v smeri proti Bavhi

Midva pa greva v nasprotno smer proti koči Rif. Gilberti. Hodiva po neštetih prebivalcih bivšega morja

Klasične poti praktično ni, so le bolj ali manj zahtevni prehodi po skalah

Najin novi cilj Bela peč, oziroma Bila pec po domače

Plinski top za proženje snežnih plazov. Plinohram je v bližni, vse pa je povezano z alkatenskimi cevmi

Koča kar nekako smešno izpade med številnimi smučarskimi objekti. Ne tako dolgo nazaj je bilo precej drugače

Tudi vojaška kapela je še vedno tu. Številnim turistom so namenili opozorilni napis o spoštovanju zgodovine

Pogled nazaj na italijanski del smučišča in sedlo Prevala

Gilberti je kot nekakšna oaza sredi smučišča. Videz koče se ni kaj dosti spremenil

Tudi znotraj je še vse tako, kot je bilo. Osebje je prijazno, cene povsem normalne

Po okrepčilu v koči nadaljujeva proti sedlu Bila pec

Turni smučarji pa dol in to meseca Julija. Glede Kanina sva se kar prav odločila :)

Na sedlu piha in vojaški objekt nudi vsaj malo zavetja turistom

Malo sva firbčna kje so se smučarji dričali, a je megla prenizko

Še tole sva odkrila, o čemer je pisal Alessio. Tekaška tekma VDG Trail bo to soboto, 13. Julija

Zaradi trase so v zamete celo vsekali pot. Tekače po malem srečujeva že večino dneva

Sedaj pa na rezervni cilj namesto Kanina, Belo peč :)

Začetek je dobro viden, nadaljevanje pa ni za vsakogar

Preriniti se je treba čez skalni skok, nato je pot lepša

Hitro sva na vrhu. Bela peč ima osrednjo lego in je odličen razglednik

Dan se ni začel ravno obetavno, a sva z doživetim več kot zadovoljna :)

Pri sestopu srečava češko družino z majhnima otrokoma. Neodgovorno, saj otroka nista niti privezana

Sva že nazaj v sedlu, sestopala pa bova levo pod Belo pečjo

Tik, tak je spodaj. Nekaj malega se pogovorimo in pove, da je prekinil vzpon zaradi mokrih skal

Marsikomu se je prekinilo tudi življenje. Po Brazzi se imenuje koča pod Špikom hude police

Tudi ostankov vrvi je vse polno in visijo z vseh sten. Neuporabno, a tako pač je

Spuščava se po poti 365, ki ima tudi vojaške korenine

Sva že v fotofinišu, le nekaj trenutkov od najinih konjičev :)

Skupna GPS sled plana A in C :). Nabralo se je 17 km in 1600 višincev

(+10)

Stoick10. 07. 2024 14:13:30

Pot je verjetno 636A?
Kabinska žičnica pa verjetno že vozi?
A sta kaj vprašala smučarje, kje je še sneg za smučat?

bagi10. 07. 2024 14:18:34

Seveda, popravljeno nasmeh

. Kabinska vozi, imajo pa odmor za malico. Smučarjev pa nisva nič vprašala, sva le debelo gledala velik nasmeh

(+2)

miri10. 07. 2024 14:32:18

sl. 21,za direktorico, "vneto"zagovornico Sončnega Kanina.

(+2)

mirank10. 07. 2024 15:11:33

Miri, ni škoda samo za ratrak, ti bovški saboterji se vedno tako obnašajo do vsega. Povsod po svetu sem videl, da so po koncu sezone sneli sedeže, verjetno da ne obremenjujejo vrvi in se jih zaščiti. Tu so bili ob vseh dosedanjih prekinitvah gor, včasih polno zasneženi in temu primerno težki. Jokat boda pa znali in prosjačit za državni denar. Tole rabi pravega gospodarja in dokler ne bo v privat rokah odgovornega lastnika ne bo boljše. Tista nesposobna občina naj se raje posveti lupljenju s pobiranjem parkirnin in vstopnin za Sočo, za kaj resnega v turizmu itak nimajo pojma ne idej.
Bagi, lepa tura, snega čez ostanke ledenika pod Prestreljenikom in Kaninom pa je očitno še vedno dovolj da omogoča smuko mežikanje

(+8)

capraibex10. 07. 2024 15:22:00

Mirank,tako kot si napisal.Ve se,katera politična stranka načrtno uničuje Bovec in Kanin.So na italijanski strani precej bolj napredni in prijazni do planincev.

(+4)

darinka411. 07. 2024 08:34:26

Sem se ravno spomnila , ko smo pred nekaj leti peljali po makadamski cesti proti Gozdecu. In naenkrat se naprej ni dalo, ker so pripeljali kupe peska in tako pustili. So bili tam in rekli naj počakamo kakšno uro, da pridejo steptat. Kajti naprej se z nizkim vozilom ni dalo. Ampak jih ni bilo niti eno uro niti dve od nikoder. So bili na malici nasmeh

Si misliš svoje.

(+2)

Rok10. 08. 2024 20:12:07

Včeraj sem šel na Kanin iz Rezije. Začel sem v vasi Korito (Coritis), točneje dva ovinka pod vasjo. Po poti 642 sem šel do planine Kanin (Casera Canin). Takoj za zavetiščem pa sem se usmeril levo na travnat grebenček. Kar nekaj časa sem se nato vzpenjal po travnatem pobočju. Ob poti je nekaj zbledelih markacij in možicev, steza pa je na travnatem delu bolj redko vidna. Pri Pod Kaninom (2429m) se priključim Visoki Rezijanski poti. Nadaljujem do Visokega Kanina in sestopim preko Vrha Krnice do bivaka Marrusich in nazaj do vasi Korito.

(+2)

pika12. 08. 2024 13:43:42

V nedeljo na Kanin od koče Gilberti. Gondola obratuje od 8.30 do 17.30, povratna karta 13 eur (obratovalni čas velja do 8.septembra).
Pred vstopom v ferato Julija je obsežno snežišče, ki zahteva dereze.
Nazaj po ferati Rosalba Grasselli, brez posebnosti.

(+2)

bagi2. 08. 2025 18:25:53

Kanina že dolgo nisva obiskala, zato sva se nanj odpravila po nama najljubši varianti, iz Nevejskega prevala. Namero bi kmalu preprečil jutranji dež, ki ga ni bilo v nobeni napovedi. Le nekaj minut pred parkiranjem je ponehal in pokazala se je jasnina nasmeh

. Popoldne so bile sicer napovedane plohe, a upala sva na najboljše in se odpravila na pot ...

Na sedlo Bela peč sva se povzpela mimo koče Rif. Gilberti in bolj ali manj vodoravno nadaljevala proti bivaku Marussich. Tam sva grulila številnim obiskovalcem, nato pa zavila v pobočje proti ferati Rosalba Grasselli. Ferata dosega C stopnjo, jeklenice so obnovljene, a mestoma precej ohlapne. Veliko je tudi prostega poplezavanja, še najbolj naju je vse skupaj spominjalo na Plemenice. Od bivaka sva tako v dobrih dveh urah prilezla na vmesni Vrh Krnice in nato še na končni cilj Kanin. Tam je bilo več obiska, predvsem iz smeri ferate Julija. Iz slovenske smeri nisva srečala nikogar. Nekoč zelo obiskan vrh je iz doline pač predaleč za povprečnega gornika. Veliko lažje je dostopen iz Italije, pa še smeri so bolj atraktivne nasmeh

.

Sestopala sva po slovenski strani mimo bivšega smučišča Kanin. Tam takoj stopijo v oči zapuščeni in propadajoči stroji, ki jih niso zmogli pospraviti v namenske garaže. Žalostno in nemarno od upravljalcev. Od D postaje sva se dvignila do Škrbine pod Prestreljenikom in se nato spustila proti Prevali. Vmes naju je naprala ploha, ki se je nakuhala v nekaj kratkih minutah. Na srečo sva imela vso dežno opremo s sabo in nama ni bilo hudega velik nasmeh

. S sestopom sva nadaljevala po italijanski strani in se krožno vrnila na izhodišče. Več v foto-zgodbi …

Veliko parkirišče nad vlečnico je brezplačno. Nočno deževje je ravno ponehalo

Ozračje se je precej ohladilo, a za naju je to optimalna delovna temperatura :)

Nekaj malega greva po cesti nad vlečnico in hitro sva na gozdni stezi

Višje je razcep za planino Goriuda in kočo Gilberti. Nadaljujeva po 635

Korenine te poti so vojaške, kot večina vseh v okolici

Znamenita stena Bele peči, kjer so se kalili mnogi znameniti plezalci

Po spomenikih sodeč je marsikateri tukaj zaključil zemeljsko bivanje

Koča Rif. Gilberti, ki ima že kar nekaj časa za sosedo srednjo postajo vlečnice

Zaradi zgodnje ure srečujeva kup radovednih svizcev in kozorogov

Njena namembnost je sedaj precej drugačna :)

To je smer za bivak Marušič. V ozadju Vrh Grublje, Žrd in Col Sclav

Oznaka za eno od številnih jam, značilnih za Kaninsko pogorje

Da bo imel toliko obiskovalcev pa nisva pričakovala :)

Bivak je poimenovan po Eliu Marussichu, alpinistu iz Trsta

Notranjost je čista in urejena, ležišč je devet

Vrneva se malce nazaj in zavijeva v breg. Smernih tabel ni, le drobni rdeči trikotniki nakazujejo pot

Malo so že v letih, a še vedno sledljivi. Z njimi je označena Tavisoka Rosajanska pot

Del nje poteka po ferati Rosalba Grasselli

Ta je opremljena s številnimi novimi jeklenicami

Njihova značilnost je precejšnja ohlapnost, tako kot je bilo nekoč

Po uvodnem vzponu se prične resnejši del ferate

Nekateri segmenti dosegajo C kategorijo, težjih odsekov ni

Izpostavljenost je velika, čelada obvezna

Občasno sledi tudi nekaj sprehoda po policah

Vse oznake so obledele od sonca, novih ne zasledim

Še enkrat se poženeva navzgor. Kmalu bova na najvišji točki

Vrh Krnice, Picco di Carnizza po italijansko, višina 2434 m

Od tu sledi strm spust po gladkih ploščah. Že v suhem niso najbolj enostavne, v mokrem so zagotovo drseče

Pogled nazaj na del prehojene poti nad Rezijansko dolino

Po prečenju travnatih vesin se spet vzpenjava po skalnatem terenu

Najprej se noče umakniti, nato se odloči da pametnejši odneha :)

Pogled na izhodišče za ferato Julija. Snega je še polno, nekateri obračajo, drugi gredo naprej

Objame naju megla, značilna za ta predel. Tu se mešajo vplivi različnih pokrajin

Številne oznake naju varno vodijo čez prehode

Kanin se spet pokaže v svojem sijaju. Zgleda blizu, a čaka naju še tristo višincev

Vršni del je pred nama. Oddahneva se in greva naprej …

Na vrhu. Fotko prispeva prijazna Rezijanka

Zato pa je toliko bolj obiskan izstop iz Julije

Ne ena, ne druga ne obratujeta. V dolino se vračava kar lepo peš :)

Feratarjev kot že dolgo ne. Problem nastane ko eni po Juliji lezejo navzgor, drugi pa dol

Le malo naprej sva skoraj sama. Pred nama je Kaninski Vršič

Vračava se po slovenski strani čez obširna melišča

Megla vztraja, kar nama čisto prav pride. V nasprotnem bi naju skurilo kot čevap

Prečiti morava vso to pobočje in še naprej …

Odcep za kočo ali žičnico. Zavijeva levo

Koča ni več namenjena pohodnikom. Dolgo je samevala, sedaj jo imajo v uporabi jamarji

Prestreljeniško okno, kjer je po legendi hudič imel prste vmes

Pustili so tako, kot jim je od riti padlo. Sedaj od nas (države) zahtevajo denar za obnovo

Sledi vzpon do Škrbine pod Prestreljenikom

Na prelomu pobočja je oznaka, ki popelje po planinski poti

Proti sedlu Prevala naju zajame gosta megla, težke kaplje pa zahtevajo hitro ukrepanje …

Kar naenkrat se odprejo nebeške zapornice in ploha opere ozračje

Na srečo ni bila nevihta z močnim nalivom, tudi gromovnik je bil začuda tiho

Kakor je prišlo, tako je odšlo. Nad Belo pečjo je že modrina

Pelerini obesiva čez nahrbtnik in se podava po poti 636

Slabo vreme se je pomaknilo proti Julijcem, midva pa še vedno uživava v soncu

Ojoj, nova nevihtna celica se poraja točno nad Kaninom

Številni žlebiči. Ne moreš mimo njih, ne da bi jih opazil :)

Globoke navpične luknje, še ena od značilnosti tega območja

Krog je zaključen, dodatne plohe na srečo nisva bila deležna :)

Vse skupaj je naneslo 20 km in 1900 višincev

(+11)

miri2. 08. 2025 19:31:48

sl.59.Nobena kritika jih ne gane.

(+2)

mirank2. 08. 2025 21:18:29

Kdaj pa se je lenuhov kaj prijelo? Tudi leta nazaj, ko niso obratovali čez zimo-korona? ali kaj ne vem, pa niso sneli sedežev iz takrat nove sedežnice. Posledično so bili polni ledu in snega. Kako to upliva na nosilno vrv ne bom, kakor tudi o namernem uničenju pogonskega kolesa na Prevali. S tistimi ljudmi tam gor ne bo nikoli nič.

(+6)

lijaneja2. 08. 2025 21:40:27

bagi3. 08. 2025 04:56:54

To ni edini teptalec, ki propada na odprtem. Blizu tega, ki sem ga fotkal je še eden z vlečno kljuko. Propadla je tudi plinska postaja tik ob planinski poti.

(+3)

parenzo3. 08. 2025 10:39:41

Fotka z druge strani Prestreljenika.
Štirje pod streho žičnice, pokriti in zaščiteni.
Zadaj koča Gilberti, desno Bela peč.

(+6)

dprapr3. 08. 2025 12:15:43

Morda je problem v lastništvu? Na eni strani občina, na drugi CAI. Sicer pa tudi Italijanom kaj propade. Se tudi opuščajo žičnice.

bongo3. 08. 2025 12:26:45

V casu zimske sezone se skrbi za opremo, da ne propade, hkrati se s teptalci uredijo tudi proge za turne smucarje. Za ratrak na sliki sicer ne vem, ampak pozimi je gor ekipa, ki jih uporablja.

vstarc163. 08. 2025 21:17:30

V nedeljo 16. 2. smo se na turnih smučeh povzpeli po poti 636 na Prevalo, od tam na Prestreljniško škrbino. Odsmučali smo do postaje C in se povzpeli nazaj na Prestreljniško škrbino, od tam pa po smučišču nazaj na Nevejo. Ratrak je bil na isti poziciji kot na Bagijevi fotografiji, del med Prevalo in Prestreljniško škrbino je bil 'polikan' od smučarjev in vetra, od Prestreljniške škrbine navzdol na slovensko stran sledi ni bilo da je kaj steptano.

(+7)

bongo4. 08. 2025 09:50:50

Član ekipe na instagramu redno objavlja, kaj se dogaja gor in kaj počnejo tam okrog zgornje postaje. Mislim pa da imajo pistenbully 400, tale osamelec pa deluje drug model.

mirank4. 08. 2025 13:26:47

Tudi če je muzejski eksponat se ga primerno namesti in označi. Ali ti ko končaš sečnjo v gozdu prenehaš skrbet za motorko in vitel in vse pustiš tam do naslednje sezone? Vsaj tako sem jaz razumel tvoje opravičevanje tega osebja; ni samo delavec kriv če je situacija taka, tudi vodstva se tu ne čuti.

(+4)

Stran:

...

Za objavo komentarja se morate prijaviti:

Uporabniško ime:
Geslo:
Zapomni si me:
	Prijava

V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej registrirati.

Anketa
Ali ste že bili na Stegovniku (1692 m)?
	Da
	Ne
	Ne vem
Glasuj

Novice

Trenutne razmere

Seznam gora

Iskanje izletov

Panorama

Video

Mali oglasi

Vpisna knjiga

Prireditve

Živali

Cvetje

Kviz

Zemljevid

Vreme

GPS sledi

Spletne kamere

Slike

Doniraj

Visoki Kanin