Seznam forumov / Slovenija / Ostala gorovja - Italija / Tržaški Kras / Stran 1

Tržaški Kras

Natisni

bagi12. 01. 2022 13:50:02

Kras je obsežno področje, ki se nahaja na obeh straneh meja. Tudi na italijanski strani obstaja množica poti po katerih se ta svet lahko krasno raziskuje nasmeh

. Našega sva že dodobra obdelala, zato sva se lotila še tega v soseščini.

Za začetek sva izbrala nama najbližje izhodišče, Krvavi potok. Po trasi bivše ozkotirne železnice sva se spustila v dolino Glinščice, jo prečila v Botaču in se povzpela na Vrh Griže. Obiskala sva še odlično razgledišče nad Krogljami, se spet spustila v dolino do koče Premuda in na nasprotni strani prisopihala na kraški rob. Nadaljevala sva do Nemogoče jame, kjer sva tudi obrnila krog. Mimo Bazovice in spomenika žrtvam fašizma sva se povzpela na obmejno Kokoš in se čez Veliko Grobljo vrnila v dolino vse do mejnega prehoda Krvavi potok. Tam sva mimo italijanske in slovenske kontrole strumno odkorakala na izhodišče velik nasmeh

. Covid potrdil ni preverjal nihče.

Sneg je le na Kokoši in ni oviral napredovanja, mraz pa je v nasprotju s pričakovanji segal globoko pod ničlo. Poti so lepe, uhojene, kakšna GPS aplikacija je zaradi obilice križišč dobrodošla. Več v fotozgodbi ...

Tržaški Kras Začneva na slovenski strani, na parkirišču pred mejnim prehodom Krvavi potok

Tržaški Kras Kolo je sicer še lanski letnik, a z odlično idejo za vidnost v prometu :)

Tržaški Kras Sva že v Italji na poti 17, potegnjeni po trasi opuščene železnice

Tržaški Kras Mraz grize do kosti, Italijani pa že navsezgodaj v akciji. Za naše sosede neverjetno :)

Tržaški Kras Še uradno ... dolina Glinščice

Tržaški Kras Končno se pokaže sonce in z njim prispe tudi toplota

Tržaški Kras Na primernem mestu zavijeva levo v Botač

Tržaški Kras Pogled po Glinščici v smeri Trsta

Tržaški Kras Sestop v dolino je strm, vseskozi so prisotni rumeni trakci tekaške prireditve

Tržaški Kras Botač je še v globoki senci in globokem mrazu

Tržaški Kras Pri drugem odcepu zavijeva levo proti koči Premuda

Tržaški Kras Stalna vlaga v dolini še povečuje občutek mraza. Ruševine so ostanki številnih mlinov

Tržaški Kras Pri vzponu v nasprotni breg naju greje strmina, višje spet posije sonce

Tržaški Kras Okoli vršnega dela greva po prijetni potki

Tržaški Kras Vrh Griže. Najvišja točka je v resnici nekaj deset metrov stran v šavju

Tržaški Kras Obisk razgledišča nad Krogljami je skoraj obvezen. Lepši razgled težko najdeš

Tržaški Kras Tu pogled seže daleč, daleč in še vreme nama odlično služi

Tržaški Kras Celo dobrih 200 let star napis zaslediva ...

Tržaški Kras Pogled na nasprotno stran doline od koder sva prišla

Tržaški Kras Spet se spuščava v dolino. V ospredju je vas Boršt

Tržaški Kras Rimski vodovod tik nad dolinsko cesto

Tržaški Kras Koča Rif. Premuda, ob uri najinega obiska še trdno zapahnjena

Tržaški Kras V nasprotni breg se dvigujeva po trasi tekačev, označeni z rumenimi trakci

Tržaški Kras Zanimivo, betonirane stopnice sredi ničesar :)

Tržaški Kras Običajna markirana pot brez betonaže

Tržaški Kras Pogled na Glinščico in bivšo traso železnice v njenih pobočjih

Tržaški Kras Hmm … zgleda, da sva prekoračila kar dve meji :)

Tržaški Kras Čez nekaj strmih prelomov preideva v ravninsko področje

Tržaški Kras Deželna lastnina. Verjetno s tem mislijo na tablo :)

Tržaški Kras Zelo zanimiva zadeva … Nemogoča jama. Odkrili so jo leta 2004 ob cestnih delih

Tržaški Kras Še nekaj podrobnejših podatkov o jami izjemne velikosti

Tržaški Kras Pri njej obrneva krog in se podava proti Bazovici

Tržaški Kras Tod okoli je množica poti in nekaj več pozornosti glede prave smeri ne škodi

Tržaški Kras Spomenik bazoviškim žrtvam fašizma

Tržaški Kras Spet se vzpenjava, tokrat v pobočja obmejnega vrha Kokoš

Tržaški Kras Obiskat greva še kočo na naši strani

Tržaški Kras Koča na Kokoši. Strežejo samo zunaj, ne glede na mraz in veter

Tržaški Kras Vrneva se nekaj sto metrov nazaj v Italijo in nadaljujeva po trojki

Tržaški Kras Sva na južni strani, kjer je čisto zavetrje. Počasi se le odtajava :)

Tržaški Kras Velika Groblja, 661 m visok vrh

Tržaški Kras Sneg je vseskozi nemoteč, pot je povsod kopna

Tržaški Kras Nižje ni več sledu o snegu, zaradi mraza na srečo tudi blata ni

Tržaški Kras Mimo treh obmejnih kontrol sva brez problemov prišla na izhodišče :)

Tržaški Kras GPS sled prehojene poti. Naneslo je 23 km in 1100 višincev

(+8)

iUnknown12. 01. 2022 15:36:38

Divjih svinj predvidevam da nista srečala?

(+1)

bagi12. 01. 2022 16:44:35

Ne, nisva. Ziher jih je preveč zeblo velik nasmeh

(+2)

padez13. 01. 2022 10:33:42

Sla sta po trasi ukinjene normalnotirne zeleznice (in ne bivse ozkotirne) Trst - Hrpelje - Kozina...

bagi13. 01. 2022 11:05:20

@padez ... sem malo podrobneje raziskal in dejansko za omenjeni del proge ne najdem uporabnega podatka. Če ga imaš ti, ga prosim posreduj.

Vir: Pečar A. Oživljanje opuščenih železniških prog na primeru opuščene železniške proge Hrpelje - Kozina–Trst

(+1)

padez13. 01. 2022 12:16:09

Odtipkaj Zgodovina zelezice v Sloveniji in bos nasel podatke tudi o tej zelezniski progi, njeni gradnji in ukinitvi leta 1960. Na tem obmocju pa razen Parencane ni bilo nobene druge ozkotirne proge.

(+1)

bagi3. 02. 2022 14:37:47

Nadaljevala sva z raziskovanjem Krasa na oni strani meje. Tokrat sva se premaknila malo višje kot zadnjič in kot običajno zastavila krožno varianto poti. Za izhodišče sva izbrala Dol pri Vogljah kot optimalno začetno točko, parkirala pa na urejenem parkirišču sredi vasi.

Mejo sva prestopila v bližnjih Vogljah in se skoraj polovico celotne poti gibala tik ob njej. Na to so vseskozi opozarjale nenavadne obmejne table z napisano oddaljenostjo od meje. Njihov namen mi je neznan, verjetno pa je vzrok v preteklosti. V današnjih časih izgledajo rahlo smešno velik nasmeh

. Kakorkoli že, pot je večinoma potekala po Alta via del Carso. To je kraško hribovje, večinoma poraslo in z višinami od 400 do 500 m. Glede višine nič posebnega, ampak za naju predvsem novo doživetje z obilico zanimivosti. Uradne poti so lepo označene, križišča so markirana s smernimi tablami. To področje je primerno predvsem za hladnejše mesece, poleti je prevroče. V tem delu poti sva obiskala nekaj vrhov in pri zadnjem, Kosten, začela obračati krog.

Spustila sva se nižje v dolino in obiskala vasice ob poti. Presenetilo naju je, da se povsod sliši slovenska govorica. Tudi vse informacijške table so v slovenščini, kot tudi marsikateri lokalni napisi. V gostilni Gustin v Zgoniku so bili na mizah slovenski časopisi, osebje je z nama govorilo po naše. Narodna zavest je v teh koncih očitno še vedno močno prisotna in počutila sva se čisto domače nasmeh

. Za zaključek sva obiskala še Repentabor, oziroma romarsko svetišče na najvišji točki. Kraj je poln pozitivne energije in dobrodošel cilj tudi za turističen obisk. V Slovenijo sva se vrnila po Jakobovi poti in kmalu po prehodu čez državno mejo zaključila krog.

Koordinate izhodišča : 45.7259517N, 13.8129028E

Parkirava v Dolu pri Vogljah na praznem vaškem parkirišču

Ravno tu mimo poteka tudi Jakobova pot. Pahljača na školjki kaže smer

Kar hladno je. Proti Vogljam pelje ravna cesta in le počasi se ogrevava

Dvolastniški mejni prehod Voglje, prostor za nočne zabave mladine

Sva že skoraj v Italiji. Takih tabel bo bo v nadaljevanju še mnogo

Sonce se le počasi prebuja in za Kras je nenavadno mraz

Italijanske markacije. Večinoma slediva trojki

Pot je lepa in udobna za hojo. Hitro napredujeva

Najin prvi dosežek današnjega dne, razgledni vrh Volnik

Še informacijska tabla z obiljem podatkov

Neverjetno, očitno se vidi tudi precej oddaljeni Zuc dal Bor

Trenutek resnice. Sedaj naju zebe še bolj :)

Tu je polno različnih verzij poti in uradne so vse lepo označene

Zanimiva kvadratna markacija, verjetno za pot Zorka Jelinčiča

Večinoma hodiva po kolovozih, nekaj tudi po gozdnih poteh

Še en dvojezični komplet opozoril poleg množice, ki sva jih že srečala

Po dolgem času se le približava civilizaciji

Pričaka naju množica smerokazov. Zavijeva v smer Saleža

Sva že na njegovem obrobju. Vedno več je kmetij, malo nižje je center vasi

Presenečenje za naju. Slovenski spomenik v Italiji

Po kratkem premoru v Saležu nadaljujeva proti Gabrovcu

Obideva ga po njegovem obrobju, zato si ga niti ne ogledava

Ozračje se je dodobra segrelo in odkrivanje novega je čisti užitek

Zgonik, od vseh obiskanih daleč največja vas

Center vasi. V gostilni Gustin govorijo slovensko

Na gornjem robu vasi poiščeva nadaljevanje

Pričaka naju lep kolovoz, odličen za sproščeno potepanje

Pojavijo se tudi namenske table *Poti podeželskega Krasa*

Prva oznaka za znano romarsko svetišče Repentabor

Stoji na področju skalnih osamelcev iz apnenca

Cerkev Device Marije, prvič omenjena že daljnjega leta 1316

V bližini so vklesani tudi prvi zapisi v slovenščini iz leta 1828

V skrinjici je vpisna knjiga z žigom. To je bila tudi moja prva Jakobova pot

Vsa okolica je lepo urejena, prijetna in pozitivna

Poleg tega je Repentabor dober razglednik, odličen tudi za samostojni obisk

Vseskozi hodiva tik ob meji. Kmalu bova prestopila v Slovenijo

GPS sled prehojene poti. Naneslo je 27 km in 1000 višincev

(+4)

bagi2. 12. 2022 12:43:51

Primorsko sonce naju je ponovno zvabilo na obisk k našim sosedom. Zaledje Trsta je povezano z nešteto potkami in z njihovo pomočjo počasi odkrivava skrivnosti teh krajev. Veliko sva že videla, marsikaj še ne. Raziskovanje sva zato nadaljevala od tam, kjer sva ga v začetku tega leta zaključila. Za izhodišče tokratne krožne poti sva izbrala vas Križ.

Z izhodišča sva najprej obiskala razglednik Sv. Primož v bližini znanega gradu Miramare. Z vrha sva se spustila v dolino in na nasprotni strani čez vas Salež dvignila na obmejno hribovje. Obiskala sva vrhova Kosten in Sv. Lenart, vračala pa čez vasi Šempolaj in Nabrežino. Za zaključek sva obiskala še priobalni vrh Babica in kar prehitro sva bila na izhodišču.

Pokrajina po kateri sva hodila je tipično kraška, brez velikih vzponov ali spustov. Potke so uhojene in dobro označene. Odcepov je kar precej, zato se je pametno držati markacij. Zaradi poznega datuma ni bilo niti malo vroče in tudi podrast se je že povsem polegla. Kraji so lepi, vasi tipične za te kraje in nadvse zanimive. V njih živi slovenska beseda in tudi pogovarjala sva se v slovenščini. Marsikdaj sploh nisva imela vtisa, da sva v Italiji nasmeh

. Priporočam vsem ljubiteljem takih poti.

Koordinate izhodišča ( vas Križ ) : 45.736699, 13.691163

Parkirava na brezplačnem parkirišču v italijanskem Križu

Kar takoj se vidi da je tu slovenska beseda še kako živa

Najprej se odpraviva na bližnji Sv. Primož

Lahko dostopen vrh je povišan z razgledno ploščadjo

Temu primeren je tudi lep razgled na blizu in daleč :)

Z vrha nadaljujeva naprej in se po lepi poti spustiva v borov gozdiček

Temperatura je ravno pravšnja, hoja v pravi užitek

Po nekaj odcepih prideva do zaraščene ceste

Na nasprotni strani slediva tipični kraški potki

Oznak je dovolj, vendar raje sledim doma izdelani GPX sledi

Čeprav izgleda zaraščeno, se nama nikoli ni treba prebijati skozi goščavo

Večkrat naletiva na vinograde. Začuda trta kljub poznem datumu še ni odvrgla listja

Višincev ni ravno v izobilju, zato si kakega pridelava tudi sama :)

Sva v najvišjih predelih tržaškega zaledja. Potke so uhojene in primerne za hladne dneve

Vse so prehodne brez težav, le oznakam je treba slediti

Sv. Lenart, najbolj obiskan vrh daleč naokoli

Na njegovem vrhu se nahaja več mogočnih ruševin

Nižje preideva na makadamsko cesto. Tudi tu je polno odcepov na vse strani

Eden od spomenikov žrtvam fašizma. Vsi napisani priimki so slovenski

Dvojezični napisi so povsod, celo na obcestnih kandelabrih

Edino odprto gostišče v Šempolaju, gostilna Gruden

V vasi imajo tudi samopostrežbo, kar hitro izkoristiva :)

Poti podeželskega Krasa, lepo označena tematska pot

Sonce je že lepo segrelo ozračje, hoja je prijetna

Sva že v Nabrežini, kjer vsepovsod opažava priimek Gruden

Vzpenjava se na priobalni vrh Babica. Kamenje pričara pravi visokogorski vtis :)

Tudi ta vrh je razglednik na Tržaški zaliv. Od tu do izhodišča imava še nekaj malega

Kavarna na parkirišču je žal zaprta. Spakirava in se odpeljeva nazaj domov v meglo

GPS sled prehojene poti. Naneslo je 21 km in 600 višincev

(+11)

Kafetarca2. 12. 2022 18:35:01

Kdaj sta pa šla?

(+1)

bagi2. 12. 2022 18:40:06

Zdravo Kafetarca. Šla sva nekaj dni nazaj, oziroma zadnjo nedeljo v Novembru

(+1)

Kafetarca2. 12. 2022 22:01:09

HVala

ločanka3. 12. 2022 04:54:29

Emil, koliko pa časovno znese takle potep, približno seveda? Zanimivo v teh koncih, ja.

bagi3. 12. 2022 10:02:12

Lep pozdrav Mari. Na Tržaškem Krasu ni kaj posebno napornega. Za prvo objavljeno turo na tej strani sva porabila 7 ur lagodne hoje, za drugo 8 ur, za pravkar objavljeno pa 6 ur. Poti je mnogo, kombinacij kolikor jih hočeš. Te poti imajo svoj čar in še blizu so. Uživaj nasmeh

(+3)

ločanka3. 12. 2022 10:27:51

Hvala ti

(+1)

bagi28. 11. 2023 13:53:27

Mrzli dnevi so naju spet prinesli v lepe kraje ob Tržaškem zalivu. Kraške vasice in nizko gričevje imajo poseben čar in rada jih obiskujeva. Vsakič se premakneva nekam drugam in raziskujeva še neznana področja. Tudi tokrat ni bilo nič drugače in pot je spet poskrbela za nekaj presenečenj.

Parkirala sva na osrednjem trgu v Nabrežini poleg cerkve Sv. Roka, kamor se splača priti s praznim želodcem nasmeh

. Na eni strani trga se lahko posladkamo v domači pekarni Jazbec, na drugi pa preženemo jutranjo zaspanost ob odličnem kapučinu v kavarni Igor. Slovensko poimenovanje je za te kraje samoumevno, kakor tudi slovenska govorica. Posebno lekcijo na to temo sva dobila v gostišču pri vhodu v Devinski grad velik nasmeh

.

Iz Nabrežine sva se usmerila na sever proti Pitnjem vrhu. Tam se nahaja krasen park Škaljunc, ki ga je uredil domačin Danilo Lupinc. Tu je polno pastirske arhitekture iz suhozida, kot tudi objektov in zaklonišč iz prve vojne. Najdejo se tudi kraške jame in celo udornica, ostanki kamnoloma in apnenica. Vse je lepo označeno, skratka za pogledat nasmeh

.

Nadaljevanje je potekalo mimo Šempolaja v najvišje predele gričevja. Dolgo, dolgo sva hodila tik ob državni meji, na kar so naju vsake toliko časa opozorile posebne table iz bližnje preteklosti. Vmes sva pohodila še vrhova Bezgonov vrh in Grmada, od katerih je ravno slednji tudi najbolj obiskan. Z njega je lep razgled v smeri bližnjega Monfalcona.

Tu sva obrnila na jug proti Devinu. Grad sva si ogledala le od zunaj, kaj več pa tudi ni bil najin namen. Vračala sva se po razgledni Rilkejevi poti in se mimo Sesljana spet povzpela na razgledno pot visoko nad cesto Sesljan-Trst. To pot imenujejo tudi Žajbljeva pot (Sentiero della Salvia), zaradi ogromnih količin samoniklega žajblja. Na primernem odcepu je sledil še kratek sestop na izhodišče in pred odhodom domov kavica na jutranji lokaciji.

Koordinate izhodišča (vas Nabrežina): 45.7497225N, 13.6733444E