|
| malenka3. 09. 2020 12:39:00 |
Alpska vrba (Salix alpina)
Opis: Nizka grmovnica (do 30 cm), vejice so prilegle k tlom. Listi so na obeh straneh zeleni, bleščeči, njihov pecelj je dolg 1-4 mm; listni rob ni zavihan, konica lista koničasta ali topa, robovi so gosto do raztreseno dlakavi in vejicati.
Mačice so na vrhu poganjkov, 2-3 krat tako dolge kot široke, dolge so 3-5 cm. Plodnice so razločno pecljate, gosto dlakave; krovna luska je vsaj pri dnu rdeča, posušena pa črna. Na moških cvetovih (mačicah) ima vsak cvet po dva prašnika, sicer pa po en medovnik. Cvetov je na vsaki mačici mnogo (več kot 12).
Raste na vlažnem grušču in tratah subalpinskega in alpinskega pasu - nad gozdno mejo, do 2500 m visoko. Razširjena je v Vzhodnih Alpah, na Karpatih in Tatrah.
| (+1) |  | |
|
|
|
|
| zlatica3. 09. 2020 14:02:47 |
Te alpske ivanjščice verjetno ni moč najti pri nas? Njeni listi na tvojih fotografijah se mi zdijo precej mesnati, kot od kakšne homulice. Po obliki pa me malo spominjajo na kamniško ivanjščico. Zdi se mi res nekaj posebnega.
Alpska vrba je pa zelo lepa. Tudi te še nisem srečala na svojih poteh, ali pa sem šla mimo kakšne, ki je že odcvetela in mi ni zbudila dovolj pozornosti. Na kakšnem Mangartskem sedlu bi pa verjetno že lahko bila, kajne?
|
|
|
|
| malenka3. 09. 2020 21:35:42 |
Zlatica, alpska ivanjščica je samo prevod imena rože, ki pri nas ne raste. Na rubriki Cvetje je o tem tekla debata. Žal nimamo silikatnih ali granitnih gora, ki bi bile dovolj visoke, apnenca pa ne marajo.
Ja, prav si uganila, alpska vrba raste na Mangartskem sedlu, pa še kje. Tista slika z moškimi mačicami je posneta na Zelenici oz. tik pod njo.
|
|
|
|
| tulipan4. 09. 2020 07:00:06 |
Brane, Naborjetske gore
| (+2) | | |
|
|
|
|
| zlatica4. 09. 2020 07:49:39 |
Brane, veliko jih še cveti. Slika 10, rušnata zvončica, verjetno si pomislil na meliščno pokalico, pa si to ime pripisal tudi zvončici.
Glede slikanja s telefonom pa ti svetujem, da ne približaš telefona tako zelo, ker je potem slika motna. Sicer so s telefonom slike lahko tudi zelo lepe. Vsekakor, pazi na razdaljo, izostri predmet z dotikom na ekran in bo..lp
| (+1) | | |
|
|
|
|
| malenka4. 09. 2020 09:47:47 |
Velkavrh, zlata rozga je navadna/zdravilna, smetlika verjetno kranjska. Na sliki 21 je navadni gozdni koren, Angelica sylvestris (listi sicer niso ostri, a se dobro razlikujejo od tistih na sliki 22, ki so res od širokolistnega jelenovca, saj so koničasti).
|
|
|
|
| malenka4. 09. 2020 09:49:21 |
Katančevolistna penuša (Cardamine resedifolia)
Opis: Le nekaj cm visoka križnica, ki ima liste podobne oblike kot katanec (Reseda). Ima drobne bele cvetove. Plodovi so 12-22 mm dolgi, ozki luščki. Določevalni ključ pravi, da imajo njeni stebelni listi pri dnu ušesca, spodnji listi pa so celi. Ker pa je tako majhna, se zlahka loči od drugih vrst penuš. Še posebno, ker raste samo na andezitni podlagi (vulkanska kamnina), zaradi česar je pri nas izjemno redka: najdemo jo samo na Komnu (Smrekovec). Sicer je raztresena po večini evropskih gorstev, v subalpinskem in alpinskem pasu.
|
|
|
|
| malenka4. 09. 2020 09:56:02 |
Nekaj slikc zelenega volčjega jezika iz mojega arhiva. Opis je že pri "Cvetju".
|
|
|
|
| malenka4. 09. 2020 10:11:20 |
Snežni svišč (Gentiana nivalis)
Opis: Nežno enoletnico lahko od podobnih sviščev ločimo po manjših cvetovih, dolgih do 15 mm, ki imajo belkasto venčno cev s temnimi vzdolžnimi črtami. Stebla so lahko visoka do 15 cm in rahlo razvejana, s po več cvetovi. Rastlina nima necvetočih poganjkov. Pritlični listi so zgoščeni v rožico, so jajčasti ali eliptični in imajo topo konico. Robovi so rahlo papilozni. Robata čaša je cevasta, prilega se venčni cevi in ima temne, skoraj črne vzdolžne robove, ki se končajo na čašnih zobcih. Rastišča so na apnenčastih pašnikih in kamnitih traviščih od 1600 do 2400 m visoko, tudi v naših gorah. Sicer raste v gorovjih severne, srednje in južne Evrope, na Mali Aziji in v vzhodni Severni Ameriki.
Cveti od junija do avgusta.
|
|
|
|
| velkavrh5. 09. 2020 04:27:17 |
tulipan , tako je zapisano v programu tur za leto 2020 pri PD za Selško dolino Železniki.Nisem pa drugje nič preverjal, če je zapis pravi.
|
|
|
|
| malenka5. 09. 2020 20:29:31 |
O romunski flori nimam pojma. a bom poskusila.
Na prvi sliki je roža iz rodu Lomatogonium iz družine sviščevk. Podobno sem videla v Armeniji.
Na drugi sliki je verjetno hermelika (Sedum maximum), kak okrasna varianta, tako rdeče še nisem videla v naravi. Ali pa tam morda raste tudi taka.
Zvončic je ogromno vrst, vse bi bilo le ugibanje. Še naše niso dobro raziskane (pa ne le z moje strani, ampak tudi s strani poklicnih botanikov).
Na sliki 5 je eden od bodoglavcev (Echinops sp.) - jih je precej vrst, ne bi ugibala.
Slika 6 - mogoče Erica multiflora ali katera podobna.
Na sliki 9 je neka preobjeda, mogoče Aconitum moldavicum, ni pa zanesljivo, iskala sem samo po spletu.
Slika 10 - kot sam ugotavljaš, neka astra, morda priseljena oz. podivjana z vrtov tako kot pri nas, A. novi-belgii ali kaj podobnega.
Ostalo je uganka tudi zame (rman, zvončice, prerast).
|
|
|
|
| darinka47. 09. 2020 07:38:51 |
Navadno volčje jabolko. Toliko ga še nisem videla ob poti proti Goucu včeraj. In medvedove hruške- glog je tudi letos obilo.
|
|
|
|
| Apolonija7. 09. 2020 21:07:27 |
Pozdravljeni,
malenka, jaz sem lani ugibala te romunske rozice, na tem racunalniku ni sumnikov, se opravicujem, in ce se ti ljubi, jih preveri, prosim, na strani 335. Takrat sem ugotovila, da gre za rdeco homulico (Sedum roseum), pozneje sem videla, da je to sinonim za Rhodiolo roseo in da sem kar po svoje poslovenila, za Erico spiculifolio (Bruchenthalia spiculifolia), Lomatogonium rotatum, Aconitum moldavicum...Lep pozdrav vsem, Apolonija
|
|
|
|
| zvončica7. 09. 2020 22:15:10 |
Apolonija, lepo te je spet slišati.
Velkavrh, verjetno si se zatipkal - ni meliščna ampak rušnata zvončica.
LP
|
|
|
|
| malenka7. 09. 2020 22:27:03 |
Skalna lepnica (Silene rupestris, sinonim Atocion rupestre)
Opis: Do 25 cm visoka rastlina je gola, modrikastozelena. Listi so suličasti. Steblo je od dna razvejano in ni lepljivo. Cvetovi imajo po pet venčnih listov, ki so na vrhu izrobljeni, v goltu pa nimajo izrazitega privenčka. Premer cvetov je 6-10 mm. Cveti od junija do septembra.
Raste na neapnenčastih (silikatnih) tleh, v skalnih razpokah in na grušču do 3000 m visoko. Razširjena je v Skandinaviji in v gorah srednje in južne Evrope, pa tudi na Karpatih in v Transilvanskih gorah. v apneniških alpah je redka. V Sloveniji ne raste.
|
|
|
|
| Apolonija7. 09. 2020 22:30:06 |
Zvoncica, hvala, na dopustu imam vec casa, a tako majhen racunainik, da bi potrebovala mikroskop.
|
|
|
|
| malenka7. 09. 2020 22:42:44 |
Apolonija, ne vem, zakaj je Velkavrh ponovno tu spraševal, saj si mu že določila skoraj vse. Bravo za Bruchenthalio. Če človek nima literature o Karpatski flori, se zlahka kje zmoti, saj primerjava s slikami na netu ni zanesljiva. Tak način določanja bodisi po literaturi ali spletu pa vzame človeku precej časa - na koncu so pa še vedno napake ...
LPA
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.