|
| malenka28. 08. 2020 15:34:07 |
Alpska detelja (Trifolium alpinum) je do 20 cm visoka, gola rastlina, ki ima samo pritlične, zelo dolge (do 10 cm) ozke trojnate liste. Cvetovi so v dolgopecljatih glavičastih socvetjih, vsak cvet ima kratek pecelj. Raste rušnato razraslo na visokogorskih, kislih tratah, 1500-3100 m visoko. Ne raste v Apneniških Alpah, tako je tudi v Sloveniji ni.
Fotografije so posnete v SZ Italiji in Švici.
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| zvončica28. 08. 2020 21:57:03 |
Malo pozno, ampak bolje pozno kot nikoli:
Zlatica, tvoje fotografije spremenjenega kamnokreča so prekrasne. Ta kamnokreč je res nekaj posebnega.
Darinka, tvoj šopek planik s Prevale je čudovit.
In, malenka, s prispevki o modrikastem repnjaku, pa alpski detelji si res popestrila te strani in prepričana sem, upam, da se ne motim, da nas boš razveselila še s kakšnim. 
LP
|
|
|
|
| malenka29. 08. 2020 15:09:12 |
Planinska homulica (Sedum alpestre) je do 8 cm visoka, gola rastlina, ki ima ob cvetenju razvite tudi gosto olistane necvetoče poganjke. Listi so mesnati, v prerezu okrogli. Cvetovi imajo 5 venčnih listov, do 2-krat tako dolgih kot čašni listi in topih (ne priostrenih kot jih ima šesterokotna homulica). Cveti od junija do septembra v snežnih dolinicah na skalovju in grušču na območjih, revnih z apnencem, predvsem na silikatu. Razširjena je v srednje in južnoevropskih gorovjih, 1300-2400 m visoko. Raste tudi v Sloveniji, a ni pogosta.
| (+2) | | |
|
|
|
|
| zvončica29. 08. 2020 21:12:14 |
Ob poti na Cicelj, hrib nekaj čez 800 m, blizu Ljubljane - tu človek ne more pričakovati, da bo našel kakšno posebno rožico. V spodnjem delu je bil ves gozdni rob poraščen z žlezavo nedotiko, zelo invanzivno vrsto. Gosti sestoji žlezave nedotike preprečujejo rast domorodnim rastlinskim vrstam. Vršni greben pa je bil porasel s ciklamami, da je zrak opojno dišal.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| zlatica30. 08. 2020 07:35:36 |
Barvi nedotike in ciklam sta si precej podobni, s to razliko, da se ob pogledu na ciklame razveselim, ob pogledu na nedotiko pa razžalostim , saj je invazivka, kot omenjaš, Zvončica. Čebele jo pa obiskujejo kar rade, kar jim edino štejem v prid.
|
|
|
|
| zvončica30. 08. 2020 07:52:55 |
Res je, Zlatica, zaradi medonosnosti so nedotiko razširjali tudi čebelarji.Lp
|
|
|
|
| malenka1. 09. 2020 09:40:28 |
Alpska cepetuljka (Chamorchis alpina), fotografije s Pece, Mangartskega sedla in Kanina.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| malenka1. 09. 2020 10:25:22 |
Alpska zlatica (Ranunculus alpestris) je nizka, gola belocvetna zlatica, ki ima svetleče pritlične, 3-5-krpate liste; krpe so deljene od ene do dveh tretjin globoko in so široke. Dno listne ploskve je prisekano ali srčasto.
Raste v subalpinskem in alpinskem pasu Evropskih gorovij, cveti od maja do avgusta.
Pri nas ni pogosta, raste v vzhodnih Karavankah, n. pr. na Uršlji gori, pogostejša je v drugih delih Alp, kjer ni apnenca.
 1 2
| (+2) | | |
|
|
|
|
| malenka2. 09. 2020 11:20:59 |
Alpski čišljak (Stachys alpina) je postaven pripadnik družine ustnatic, ki v višino lahko preseže 1 meter. Je zelnata trajnica. Ima pecljate, jajčastosuličaste, po robu nazobčane liste, ki so redko do srednje gosto dlakavi, tako kot steblo imajo žlezne laske. V zgornjem delu stebla so v vretencih nameščeni cvetovi, ki so rožnate do temnordeče barve. Imajo podporne liste, ki so razločno daljši od cvetov.
Raste v gozdovih, na posekah, na grušču in kamnitih grmovnatih pobočjih v montanskem in subalpinskem pasu po vsej Sloveniji, a ni zelo pogost. Cveti julija in avgusta. Prisoten je tudi drugod po Evropi v zmernem podnebnem pasu.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| malenka2. 09. 2020 16:24:01 |
Alpska ivanjščica (Leucanthemopsis alpina)
Opis: Majhna, šopasta, pritlična rastlina s številnimi vzpenjajočimi se cvetnimi stebli, vsako raste iz talne rozete podolgovatih ali suličastih listov, ki so pernatokrpati ali razdeljeni na 2-4 dele, glede na podvrsto (od podolgovate dlanasto-zobate do dlanasto-krpate oblike); so rahlo blazinasto izbočeni. Stebelni listi so premenjalni, kratki in celi. Na vrhu cvetnega stebla je en košek, širok 2-4 cm, z ravnim socvetiščem, ki ga ovijajo številne prekrivajoče se brakteje ovojka. Ploščato socvetje sestavljajo rumeni cevasti cvetovi; zunanjih jezičastih cvetov, ki so beli ali občasno rožnati, je od 15 do 30, dolgi so 8-12 mm, na vrhu z majhnimi zobci.
Obstaja nekaj podvrst.
Velikost: 5-15 cm
Obdobje cvetenja: julij - avgust
Ekologija in razširjenost: grušč nižjih pobočij, morene, ustaljena melišča, skale, prepadi in suhi travnati pašniki, na silikatni podlagi, od 1800 do 3900 m visoko.
Zelo pogosta na Pirenejih, v Alpah, na Apeninih in v Karpatih, na Korziki in v gorah osrednje-zahodnega balkanskega polotoka.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| malenka3. 09. 2020 12:39:00 |
Alpska vrba (Salix alpina)
Opis: Nizka grmovnica (do 30 cm), vejice so prilegle k tlom. Listi so na obeh straneh zeleni, bleščeči, njihov pecelj je dolg 1-4 mm; listni rob ni zavihan, konica lista koničasta ali topa, robovi so gosto do raztreseno dlakavi in vejicati.
Mačice so na vrhu poganjkov, 2-3 krat tako dolge kot široke, dolge so 3-5 cm. Plodnice so razločno pecljate, gosto dlakave; krovna luska je vsaj pri dnu rdeča, posušena pa črna. Na moških cvetovih (mačicah) ima vsak cvet po dva prašnika, sicer pa po en medovnik. Cvetov je na vsaki mačici mnogo (več kot 12).
Raste na vlažnem grušču in tratah subalpinskega in alpinskega pasu - nad gozdno mejo, do 2500 m visoko. Razširjena je v Vzhodnih Alpah, na Karpatih in Tatrah.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| zlatica3. 09. 2020 14:02:47 |
Te alpske ivanjščice verjetno ni moč najti pri nas? Njeni listi na tvojih fotografijah se mi zdijo precej mesnati, kot od kakšne homulice. Po obliki pa me malo spominjajo na kamniško ivanjščico. Zdi se mi res nekaj posebnega.
Alpska vrba je pa zelo lepa. Tudi te še nisem srečala na svojih poteh, ali pa sem šla mimo kakšne, ki je že odcvetela in mi ni zbudila dovolj pozornosti. Na kakšnem Mangartskem sedlu bi pa verjetno že lahko bila, kajne?
|
|
|
|
| malenka3. 09. 2020 21:35:42 |
Zlatica, alpska ivanjščica je samo prevod imena rože, ki pri nas ne raste. Na rubriki Cvetje je o tem tekla debata. Žal nimamo silikatnih ali granitnih gora, ki bi bile dovolj visoke, apnenca pa ne marajo.
Ja, prav si uganila, alpska vrba raste na Mangartskem sedlu, pa še kje. Tista slika z moškimi mačicami je posneta na Zelenici oz. tik pod njo.
|
|
|
|
| tulipan4. 09. 2020 07:00:06 |
Brane, Naborjetske gore
| (+2) | | |
|
|
|
|
| zlatica4. 09. 2020 07:49:39 |
Brane, veliko jih še cveti. Slika 10, rušnata zvončica, verjetno si pomislil na meliščno pokalico, pa si to ime pripisal tudi zvončici.
Glede slikanja s telefonom pa ti svetujem, da ne približaš telefona tako zelo, ker je potem slika motna. Sicer so s telefonom slike lahko tudi zelo lepe. Vsekakor, pazi na razdaljo, izostri predmet z dotikom na ekran in bo..lp
| (+1) | | |
|
|
|
|
| malenka4. 09. 2020 09:47:47 |
Velkavrh, zlata rozga je navadna/zdravilna, smetlika verjetno kranjska. Na sliki 21 je navadni gozdni koren, Angelica sylvestris (listi sicer niso ostri, a se dobro razlikujejo od tistih na sliki 22, ki so res od širokolistnega jelenovca, saj so koničasti).
|
|
|
|
| malenka4. 09. 2020 09:49:21 |
Katančevolistna penuša (Cardamine resedifolia)
Opis: Le nekaj cm visoka križnica, ki ima liste podobne oblike kot katanec (Reseda). Ima drobne bele cvetove. Plodovi so 12-22 mm dolgi, ozki luščki. Določevalni ključ pravi, da imajo njeni stebelni listi pri dnu ušesca, spodnji listi pa so celi. Ker pa je tako majhna, se zlahka loči od drugih vrst penuš. Še posebno, ker raste samo na andezitni podlagi (vulkanska kamnina), zaradi česar je pri nas izjemno redka: najdemo jo samo na Komnu (Smrekovec). Sicer je raztresena po večini evropskih gorstev, v subalpinskem in alpinskem pasu.
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.