|
| malenka25. 08. 2020 09:01:37 |
@iUnknown
Žal se ne ukvarjam z uporabo rastlin v praksi, čeprav včasih mimogrede kaj ujamem. Še za kak čajček le izjemoma utrgam kako rožico.
LP
|
|
|
|
| zlatica26. 08. 2020 20:34:35 |
Danes sem na Jezerskem uspela videt krasen kamnokreč, ki ni pogost. Govorim o spremenjenem kamnokreču (Saxifraga mutata).
@velkavrh, hvala ti za to. Bila sem presenečena, da je še tako cvetoč in predvsem, da je kakšen primerek še neverjetno svež in lep, vsaj meni. Mogoče je pa to tudi zasluga letošnjega poletja, ki je bilo precej mokro kljub vročini.
| (+3) |  | |
|
|
|
|
| malenka26. 08. 2020 21:34:40 |
Bravo, hitro v rubriko Cvetje z njimi!
| (+2) | | |
|
|
|
|
| malenka27. 08. 2020 23:55:30 |
Modrikasti repnjak (Arabis caerulea) je zelo majhna rastlinica, visoka le nekaj centimetrov. Slika je iznad prelaza Stelvio v Italiji.
 1 2
| (+1) | | |
|
|
|
|
| darinka428. 08. 2020 07:03:00 |
Bliža se konec avgusta. Ampak letos je cvetja res dosti v gorah. S Prevale .
| (+2) | | |
|
|
|
|
| malenka28. 08. 2020 10:25:12 |
Kje je ta Prevala? Jaz vem za tisto iz Karavank, pod Begunjščico.
1 - neka škržolica, ne bi upala ugibati, katera
2 - trebušasta zvončica
3 - julijski mak ste fotografirali kje v Julijskih Alpah? Torej, če je ta Prevala na Kaninu
4 - retijski mak, če je ta Prevala na Kaninu (če bi bila v Karavankah, bi bil kernerjev mak)
5 - planike pa res vsi poznamo in se jih vsakokrat razveselimo, še posebno lepe so takole v šopku z drugimi planinskimi rožami.
LP
|
|
|
|
| darinka428. 08. 2020 10:53:45 |
Kaninsko pogorje je. Na Prevalo se gre po markirani oziroma označeni poti od B postaje. Mimo planine Krnica do Prevale. Tam je postaja, kjer imajo sedežnico. Ne vem če dela. Lani , v tem času, ko smo šli na Rombon, so jo zagnali. Najbrž poskusno. Do B postaje pa se pripelješ z vozilom skozi Kaninsko vas in potem po makadamu namesto v Plužno zaviješ desno. Na 900 m nadmorke višine je ta postaja.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| malenka28. 08. 2020 10:58:09 |
Sem se spomnila, da sem bila lani tam gor 
|
|
|
|
| malenka28. 08. 2020 15:34:07 |
Alpska detelja (Trifolium alpinum) je do 20 cm visoka, gola rastlina, ki ima samo pritlične, zelo dolge (do 10 cm) ozke trojnate liste. Cvetovi so v dolgopecljatih glavičastih socvetjih, vsak cvet ima kratek pecelj. Raste rušnato razraslo na visokogorskih, kislih tratah, 1500-3100 m visoko. Ne raste v Apneniških Alpah, tako je tudi v Sloveniji ni.
Fotografije so posnete v SZ Italiji in Švici.
| (+3) | | |
|
|
|
|
| zvončica28. 08. 2020 21:57:03 |
Malo pozno, ampak bolje pozno kot nikoli:
Zlatica, tvoje fotografije spremenjenega kamnokreča so prekrasne. Ta kamnokreč je res nekaj posebnega.
Darinka, tvoj šopek planik s Prevale je čudovit.
In, malenka, s prispevki o modrikastem repnjaku, pa alpski detelji si res popestrila te strani in prepričana sem, upam, da se ne motim, da nas boš razveselila še s kakšnim.
LP
|
|
|
|
| malenka29. 08. 2020 15:09:12 |
Planinska homulica (Sedum alpestre) je do 8 cm visoka, gola rastlina, ki ima ob cvetenju razvite tudi gosto olistane necvetoče poganjke. Listi so mesnati, v prerezu okrogli. Cvetovi imajo 5 venčnih listov, do 2-krat tako dolgih kot čašni listi in topih (ne priostrenih kot jih ima šesterokotna homulica). Cveti od junija do septembra v snežnih dolinicah na skalovju in grušču na območjih, revnih z apnencem, predvsem na silikatu. Razširjena je v srednje in južnoevropskih gorovjih, 1300-2400 m visoko. Raste tudi v Sloveniji, a ni pogosta.
| (+2) | | |
|
|
|
|
| zvončica29. 08. 2020 21:12:14 |
Ob poti na Cicelj, hrib nekaj čez 800 m, blizu Ljubljane - tu človek ne more pričakovati, da bo našel kakšno posebno rožico. V spodnjem delu je bil ves gozdni rob poraščen z žlezavo nedotiko, zelo invanzivno vrsto. Gosti sestoji žlezave nedotike preprečujejo rast domorodnim rastlinskim vrstam. Vršni greben pa je bil porasel s ciklamami, da je zrak opojno dišal.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| zlatica30. 08. 2020 07:35:36 |
Barvi nedotike in ciklam sta si precej podobni, s to razliko, da se ob pogledu na ciklame razveselim, ob pogledu na nedotiko pa razžalostim , saj je invazivka, kot omenjaš, Zvončica. Čebele jo pa obiskujejo kar rade, kar jim edino štejem v prid.
|
|
|
|
| zvončica30. 08. 2020 07:52:55 |
Res je, Zlatica, zaradi medonosnosti so nedotiko razširjali tudi čebelarji.Lp
|
|
|
|
| malenka1. 09. 2020 09:40:28 |
Alpska cepetuljka (Chamorchis alpina), fotografije s Pece, Mangartskega sedla in Kanina.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| malenka1. 09. 2020 10:25:22 |
Alpska zlatica (Ranunculus alpestris) je nizka, gola belocvetna zlatica, ki ima svetleče pritlične, 3-5-krpate liste; krpe so deljene od ene do dveh tretjin globoko in so široke. Dno listne ploskve je prisekano ali srčasto.
Raste v subalpinskem in alpinskem pasu Evropskih gorovij, cveti od maja do avgusta.
Pri nas ni pogosta, raste v vzhodnih Karavankah, n. pr. na Uršlji gori, pogostejša je v drugih delih Alp, kjer ni apnenca.
 1 2
| (+2) | | |
|
|
|
|
| malenka2. 09. 2020 11:20:59 |
Alpski čišljak (Stachys alpina) je postaven pripadnik družine ustnatic, ki v višino lahko preseže 1 meter. Je zelnata trajnica. Ima pecljate, jajčastosuličaste, po robu nazobčane liste, ki so redko do srednje gosto dlakavi, tako kot steblo imajo žlezne laske. V zgornjem delu stebla so v vretencih nameščeni cvetovi, ki so rožnate do temnordeče barve. Imajo podporne liste, ki so razločno daljši od cvetov.
Raste v gozdovih, na posekah, na grušču in kamnitih grmovnatih pobočjih v montanskem in subalpinskem pasu po vsej Sloveniji, a ni zelo pogost. Cveti julija in avgusta. Prisoten je tudi drugod po Evropi v zmernem podnebnem pasu.
| (+1) | | |
|
|
|
|
| malenka2. 09. 2020 16:24:01 |
Alpska ivanjščica (Leucanthemopsis alpina)
Opis: Majhna, šopasta, pritlična rastlina s številnimi vzpenjajočimi se cvetnimi stebli, vsako raste iz talne rozete podolgovatih ali suličastih listov, ki so pernatokrpati ali razdeljeni na 2-4 dele, glede na podvrsto (od podolgovate dlanasto-zobate do dlanasto-krpate oblike); so rahlo blazinasto izbočeni. Stebelni listi so premenjalni, kratki in celi. Na vrhu cvetnega stebla je en košek, širok 2-4 cm, z ravnim socvetiščem, ki ga ovijajo številne prekrivajoče se brakteje ovojka. Ploščato socvetje sestavljajo rumeni cevasti cvetovi; zunanjih jezičastih cvetov, ki so beli ali občasno rožnati, je od 15 do 30, dolgi so 8-12 mm, na vrhu z majhnimi zobci.
Obstaja nekaj podvrst.
Velikost: 5-15 cm
Obdobje cvetenja: julij - avgust
Ekologija in razširjenost: grušč nižjih pobočij, morene, ustaljena melišča, skale, prepadi in suhi travnati pašniki, na silikatni podlagi, od 1800 do 3900 m visoko.
Zelo pogosta na Pirenejih, v Alpah, na Apeninih in v Karpatih, na Korziki in v gorah osrednje-zahodnega balkanskega polotoka.
| (+1) | | |
|
|
|
Za objavo komentarja se morate prijaviti:
V kolikor še nimate uporabniškega imena se morate najprej
registrirati.