Seznam forumov / Slovenija / Splošni pogovori / Katera rožca je to? / Stran 364

Katera rožca je to?

Natisni

zvončica15. 08. 2020 21:49:46

Velkavrh, res lepa zbirka. Ta z Jezerskega je nekaj posebnega. Lp

Darinka, lepe so tvoje zvončice. Lp

(+1)

zlatica16. 08. 2020 06:23:30

Velkavrh, a si ta kamnokreč na sliki 23-24 že kdaj prej objavil? Ne spomnim se, da bi ga videla. A nisi raziskal, kateri je, ker nisi zapisal imena? Če še nisi, vsekakor priporočam, da ga objaviš na FB v Rastlinstvu Slovenije, navedeš tudi datum najdbe, da ti pri določitvi pomagajo strokovnjaki. Mene bi vsekakor zanimalo, kaj to je, ker je zelo poseben. Kje točno si ga pa našel? V bolj nižinskem delu Jezerskega ali na poteh okoli Češke koče ali Ledin? Res zelo zanimiv. Rozeto ima podobno Hostovemu, cvet pa rumen, podoben vednozelenemu. Je kakšen križanec?? Vsekakor strašno zanimiv, če je kamnokreč. Kaj bi pa bilo drugega, če ne kamnokreč, si pa tudi ne morem mislit.

(+1)

velkavrh16. 08. 2020 07:26:07

zlatica, določitev je prava . Našel sem ga kako leto nazaj na Jezerskem tam okrog prvega vrha -Kozjeka. Zvedel sem kje raste in kdaj in sem šel iskat in ga tudi našel.Raste na vzhodni strani Kozjeka ob gozdni cesti na desni strani ob robu ceste pod skalovjem.Spodaj pod cesto je tista planina .Ta gozdna cesta se nam bo pol ure hoje po njej končala.Ko sem ga našel kako leto nazaj sem ga tu tudi objavil.Našel sem ga 06.07.2016.Potrditev sem našel tudi v Flori Alpini, ki potrjuje ,da raste tudi pri nas.

(+1)

zlatica16. 08. 2020 11:56:12

Oh, Branko, sem spregledala, da si zapisal določitev, ne vem, kako sem gledala. Super, to pa je najdba. Privoščim ti, da si našel tako redkost.In še dobro si ga poslikal. Čestitke!

(+1)

Majdag16. 08. 2020 14:42:08

Škržolica, verjetno kosmata, ko je na njej polno dežnih kapljic..

(+1)

velkavrh16. 08. 2020 20:52:30

Prav si določila to škržolico.Sicer sta še dve zelo podobne -morisova in dlakava .Alpska pa je že manj dlakava.V bistvu ne ločim teh dlakavih najbolje.

(+2)

zvončica16. 08. 2020 21:46:02

Julijska orlica danes ob poti na Ledine.

(+1)

velkavrh17. 08. 2020 05:54:50

Zvončica ne bo prava .Julijska orlica je potrjena samo v naših Julijcih in je avtohtona.Jaz sem jo letos našel na Črni prsti.Tam na poti na Ledine raste einselejeva orlica-Aquilegia einseleana , ampak samo v tistem grušču oziroma melišču-letos sem bil zgleda , ko sem šel od Češke koče na Umik Žrela nazaj, prezgoden in jo nisem našel. Spodaj nižje na poti na Ledine ali na Umik Žrela pa raste navadna orlica -A vulgaris ali velecvetna orlica-A.nigricans.Pri nas imamo še bertolonijevo orlico-A. bertoloni in črnikastovijolično-A. atrata.Ločimo jih po velikosti cvetov , po ostrogah na cvetu ,po barvi cvetov in po listih spodaj.

(+1)

velkavrh17. 08. 2020 15:59:23

Danes pa z upokojenskima skupinama Ponedeljkovci in Torkovci PD Škofja Loka na Talež.Te rože rastejo ob poti v gozdu.Tipične rože so to sence in mokrote .Rastejo tam na višini 700m nadmorske višine in jih najdemo tudi po nižinah.Vmes je več vrst lakot. Pred leti sem jih že raziskoval-jih je kar veliko.Zaradi slabe svetlobe so slikce še slabše kot običajno.

Gragovec ali grašica -preslab posnetek žal za točno določitev-morda je alpski grahovec, ker je imel tiste značilne modre črte v cvetu.

Ima take liste -dejansko pa ima kup podvrst, ki so težko določljive .

Gozdna lakota -Galium syvaticum-je visoka in ima te majhne cvetke.

(+2)

zlatica17. 08. 2020 17:51:43

Branko, dva popravka na temo gornjih rož ob poti na Talež: na sliki 11 je navadna nedotika,naša invazivka, na sliki 16 pa navadna mačja zel.
Sem pa nekaj dni nazaj naletela na izredno dober in zanimiv strokovni članek o Bertolonijevi alias julijski orlici in mislim, da te bo zelo zanimal, ko si ga boš natančno prebral. Ko naštevaš orlice pri objavi Zvončice, si naštel poleg navadne, velecvetne, črnikastovijolične še julijsko in Bertolonijevo. Najpomembnejše iz članka je to, da po znanstvenih ugotovitvah, ki so se dokončno odvijale med slovenskimi in italijanskimi botaniki v letih 2010 in 2011, orlica v Sloveniji pod imenom Bertolonijeva (tudi tako je navedena še v zadnji izdaji Male flore Slovenije iz l. 2007, medtem ko uradno tu ni navedene julijske - odkritja so prišla kasneje) nima istih lastnosti kot na italijanskih in francoskih nahajališčih. Genetsko molekularne raziskave so pokazale, da so razlike tolikšne, da je naša prej imenovana kot Bertolonijeva orlica, postala nov takson in endemit Slovenije z imenom julijska orlica Aquilegia iulia Nardi (A. bertolonii auct.slov.); to slednje v oklepaju se navezuje le na zgodovino poimenovanja. Nardi pa je namreč italijanski raziskovalec.
Tako lahko najdemo danes julijsko orlico na J delu Julijskih Alp-Krnsko pogorje,v Tolminsko-Bohinjskih gorah, delno J in Zahodno obrobje Triglavskega pogorja,v Kamniških Alpah ter na SV dela Trnovskega gozda. Še cel kup drugih zanimivosti je v spodnjem prispevku, kjer je vse natančno razloženo, tudi razlike. nasmeh

https://www.proteus.si/wp-content/uploads/2014/09/proteus-marec-2013-low.pdf?fbclid=IwAR0r7v1CXRQalECz18LKgz62tigZdOQBa3OKzDXgg25aQL6o3ymaTR5Q5xQ

(+1)

zvončica17. 08. 2020 22:41:08

Zlatica, hvala za prispevek o julijski orlici. Ne vem točno kje sem jaz pred slabima dvema letoma prebrala, da je bila do leta 2013 julijska orlica znana kot Bertolonijeva orlica, za katero sedaj velja, da raste samo v Apuanskih Alpah (SV Italije in JV Francije). Julijska orlica pa je "postala" naša endemična cvetlica.

Einselejeva orlica je od orlic najbolj podobna julijski orlici. Medtem ko ima julijska orlica modro vijolične cvetove, ima Einselejeva manjše, temnovijolične cvetove, Pretežno je razširjena v montanskem in subalpinskem pasu Julijskih Alp in Karavank.

Objavljam še dve sliki, ne najboljši, pa kljub temu. In mislim, da sem naletela na julijsko orlico.

zlatica18. 08. 2020 08:09:40

Zvončica, lepo, da si o tem že prebrala. Tudi jaz sem na splošno nekaj vedela o tem, vendar ne tako natančno in poglobljeno, kot je napisano v Proteusu. Jaz se orlicam do zdaj nisem kaj dosti posvečala, tudi razlik med njimi še nisem ugotavljala, predvem bi rada razločevala vsaj julijsko in velecvetno. Morda se bom pa v kratkem kaj pozabavala z njimi.lp

velkavrh19. 08. 2020 05:06:53

Kako leto nazaj sem se posebej posvečal posameznim rodovom gorskih rož. Sedaj v poznem poletju so posebej aktualne preobjede.Imamo modro obarvane , malo modro pisane in umazano rumene.

Že pri umazano rumenih je malo zmede. Pri nas raste navadna preobjeda -Aconitum lycoctonum subsp.vulparija.Zlatičnata preobjeda je podvrsta navadne .A.l. subsp. neapolitanum.Ta je predstavljena tudi na botanični poti Črne prsti,ampak so jo latinsko opremili kot Aconitum ranunculifolium.Kot tretja je ozkočeladasta -A.l. subsp. lycoctonum-ravno tako gre za podvrsto navadne preobjede. Jaz jih ne ločim.Mejna z Avstrijo naj bi bila še A.anthora-primorska preobjeda, ki ima popolnoma drugačno rast.Videl sem jo že, nimam pa poslikane.

Nato sledijo modro obarvane.Posebna je pisana preobjeda-A.variegatum subsp. variegatum.Podvrsta pisane A.v.subsp.nasutum je mejna in nepotrjena pri nas.Sledijo popolnoma modre. V bistvu je podvrsta pisane latasta preobjeda -A.v.subsp.paniculatum-ne moremo pomešati zaradi rasti in listov.Nato sledi lobelova preobjeda-Aconitum napellus subsp.lusitanicum.Prepoznali bi jo po popolnoma drugačni rasti kot tursko.Vidim jo,vendar nimam poslikane.Podvrsta lobelove je turska preobjeda -A.n.subsp.tauricum.Podobna turski oziroma skoraj popolnoma identična je pri nas še tako imenovana repinčasta -latinsko označena samo kot A.napellus-gre torej za podvrsto lobelove .Repinčasto bi razlikovali od turske samo po cvetovih , ki imajo na zunanji strani kratke ukrivljene dlačice.Mejna z Avstrijo je tudi podvrsta A.n.subsp.hians.Ostala nam je še naša avtohtona ozkolistna preobjeda -Aconitum angustifolium.Videl sem jo že tudi čez mejo v Italiji.Pa sem izčrpal moje zapiske o preobjedah.

Ozkočeladasta preobjeda.kakšna je razlika med ozkočeladasto, zlatičnato in navadno ne vem.

Na botanični poti označena zlatičnata preobjeda.

Ta je sigurno repinčasta, ker po natančnem pogledu opazimo te kratke tanke dlačice na zunaji strani cvetov.

Predstavil bom še povsem drugačno obarvano preobjedo, ki sem jo lani videl v Romuniji.

To pa je zlatičnata preobjeda z botanične poti Črna prst slikana davnega leta 2012, ko sem dejansko začel odkrivati gorske rože.

velkavrh20. 08. 2020 04:10:06

Ko grem na zahtevnejše ture bolj slabo spim in sem kako uro prej pokonci.Zato si malo krajšam čas s proučevanjem oziroma preverjenjem mojega znanja o rožcah.Tokrat se pogledal oklepe.Pri nas jih raste kar nekaj .Enega še nikoli našel pri nas - to je hausmannov oklep-Androsace hausmammii. Nekaj je mejnih-kot veste to pomeni ,da rastejo v sosednji državi in se lahko pojavijo tudi pri nas ,vendar niso potrjeni pri nas, imamo tudi takoimenovane nepotrjene pri nas -to so mlečni beli-Androsace lactea,A.vitaliana subsp sesieri,S.obtusifolia,A. wulfeiniana ,topolistni-A.obtusifolia,alpski-ta je rdeče obarvan-A.alpina .Pri nas sta pa najpogostejša dlakavi-A.chamaejasne in kuštravi-A.villosa.

To je verjetno A. alpina -po prevodu dr.Milana Lovka alpski oklep.Je mejni z Avstrijo in Italijo.

To pa je rdeče obarvan oklep-verjetno je A.wulfeniana .Sicer ni prevoda-je mejni z Avstrijo.

(+1)

malenka20. 08. 2020 16:06:51

Velkavrh, tvoje določitve oklepov so od št. 5 dalje 'krneki'. Št. 5 sploh ni oklep ampak oklepasti kamnokreč (Saxifraga androsacea). Na slikah 6 in 7 je po vsej verjetnosti A. alpina, ki lahko cveti od bele do rožnate in listi so taki. Pri 8 so drugačni, verjetno je ta A. wulfeniana. A. helvetica ni na nobeni sliki, ima zelo zbite in zelo dlakave listke.

(+2)

malenka20. 08. 2020 17:02:11

Spoštovani Velkavrh, pri preobjedah imaš celo zmedo, ljudi učiš krivo vero, uporabljaš neveljavna imena ... da ne grem v podrobnosti. Malo pa moram, samo par stvari.

Navadna ne obstaja. Repinčasta ne obstaja, obstaja samo repičasta.

Določitve tvojih slik: 7 - ni pisana, je ozkolistna.

Pri nas obstajajo te vrste: ozkočeladasta (A. lycoctonum), primorska, pisana, vitoška, latasta (A. degenii), repičasta (A. napellus), turska in ozkolistna. Prva, druga, šesta in sedma imajo podvrste.

Ne vem, od kod ti podatek, da A. variegatum subsp. nasutum pri nas ni potrjena? Mala flora pravi, da raste v dinarskem območju, predalpskem, preddinarskem in submediteranskem.

Navajaš neke podvrste lobelove preobjede, kakšna bedarija! Lobelova je podvrsta repičaste (A. napellus subsp. lobelii in ne subsp. lusitanicum).

Zlatičnata preobjeda ni A. lycoctonum subsp. neapolitanum ampak A. lycoctonum subsp. ranunculifolium, kar si na tabli tudi lepo poslikal. Če smo v visokogorju, to podvrsto prepoznamo, ker tam druge ne rastejo.

Pri vrstah, ki imajo podvrste, se le-te lahko med seboj križajo, kar seveda zakomplicira določanje.

Pri določanju je treba gledati veliko podrobnosti, samo pri cvetu npr. tudi medovnike, obliko čelade, ostroge, premer pelodnih zrn ... tudi zame preveč.

(+4)

malenka21. 08. 2020 09:17:03

Ko sem malo pregledovala starejše slike in določitve, me je marsikaj zmotilo.
1. Ena od napačnih določitev je izpred 2 let: sliko je objavil velkavrh, določila pa v komentarju Apolonija.
Seveda to ni alpski gornik ampak mrežolistna vrba.
2. Zvončica, objavljena 26. 8. 18 pa ni širokolistna ampak koprivasta (ima dlakave čaše, širokolistna ima gole).
3. Pri določitvi grma s plodovi (kati1909) je napaka: to je dobrovita.
4. Velkavrhova pikastocvetna kukavica, objavljena 5. 9. 18, je v resnici škrlatnordeča kukavica.
LP

(+2)

Apolonija21. 08. 2020 13:30:25

Pozdravljena, malenka, dobrodošla na tej strani. Kot vidiš, bi laiki res potrebovali nekoga, ki ima veliko botaničnega znanja, da bi od časa do časa malo pregledal naše rastline in nas poučil o napakah, posebno o tistih, ki se ponavljajo. Tako pa smo prepuščeni sami sebi, svojemu navdušenju nad rastlinami in ugibanju, za katero rožico gre.
Zdaj vidim, da gre res za Salix reticulato, zmotili pa so me rdeči plodovi. So se pritihotapili od druge rastline? Hvala za pomoč.

(+2)

kati190921. 08. 2020 20:50:58

Dobrodošla"malenka"! Pridružujem se besedam Apolonije; vsi se učimo in lažje gre snov v glavo, če je na drugi strani dober učitelj.
Hvala tudi za opozorilo na "mojo napako". In posebej HVALA, da si "predramila Apolonijo.
Ostani z nami, ljubitelji cvetja!

(+2)

malenka21. 08. 2020 22:36:46

Apolonija in kati1909, obema hvala za dobrodošlico! Me veseli, da mi ne zamerita, če kaj pokritiziram. Pri tem seveda ne mislim nič osebnega ali slabega, tudi sama sem vesela, če me kdo pouči, kajti nihče ni nezmotljiv. velik nasmeh