Seznam forumov / Slovenija / Splošni pogovori / Katera rožca je to? / Stran 367

Katera rožca je to?

Natisni

malenka7. 09. 2020 22:53:57

Velkavrh, nekaj pripomb:
- ni močvirska ampak močvirna samoperka
- napišeš čašasti sviščevec potem pa da ne veš, kateri je. Če bi bilo to v naši deželi, bi bil sigurno čašasti (če je rasel nad gozdno mejo), tako pa ...
- clusijev svišč bi bil lahko tudi kochov - to se po sliki ne da ugotoviti.
- 6 - mnogolične suholetnice bi bile lahko enokoškaste, po sliki ni določljivo.
- 8 - nikakor izbrazdani kamnokreč, je kar nasršeni - no, tega bi pa pričakovala, da ga poznaš??
- 13 lepen praviš goli - si pogledal spodnjo stran listov, da ni dlakavi?

(+1)

velkavrh8. 09. 2020 05:30:52

malenka hvala!

Čašasti sviščevci so rastli na 2000m.Prav pogledal sem jih natančno in so bili vsi po rasti enaki.

Pri kamnokreču sem se zakvačkal.

Pri lepenu res nisem pogledal spodnjo stran listov.

Pri nas vem kje kochov svišč raste. Naj nebi rasel v Zahodnih Julijcih-nevem sigurno.Kochovega dejansko poznam samo v svojem skalnjaku.V hribih ga še nisem določil.

zvončica8. 09. 2020 08:03:08

Malenka, za Parnassio palustris se uporabljata obe imeni - močvirna samoperka in močvirska samoperka. Zadnje je pogostejše. mežikanje

Tako kot koprivasta zvončica in koprivolistna zvončica. Največkrat zasledimo koprivasta zvončica.

Lp

malenka8. 09. 2020 13:56:25

Zvončica, ravnam se po zadnji izdaji Male flore Slovenije (= slovenska botanična biblija). Tam je samo močvirna in koprivasta. Ja, uporablja se vse sorte, napačna poimenovanja se kopirajo in gre uporaba naprej ... (tudi sama sem se kdaj zmotila).

malenka8. 09. 2020 14:05:43

Brezstebelni osat (Cirsium acaule)
Steblo je večinoma zelo kratko, včasih pa vendarle visoko do 10 cm. Na njem je navadno en košek, redko več (do 4). Raste marsikje pri nas do montanskega pasu. Drugje v apneniških Alpah raste tudi v subalpinskem in alpinskem pasu. Njegov areal sega od Evrope do zahodne Azije.

(+1)

malenka8. 09. 2020 15:06:17

Planinska velestika (Ligusticum mutellina)

Do 50 cm visoka, gola rastlina z večkrat pernato deljenimi listi, ki imajo tanke, črtalaste listne roglje. Kobuli večinoma nimajo ogrinjala, kobulčki pa ga imajo, njegovi listi so približno tako dolgi kot cvetni peclji. Cvetovi so drobni, rožnato-bele barve ali rdeči. Cveti od junija do septembra. Raste na planinskih pašnikih in traviščih, med zelenim jelševjem in rušjem in v gorskih gozdovih, največkrat nad 1500 metri.
Razširjena je v Alpah ter drugih srednje- in južnoevropskih gorovjih.
Od rdeče cvetoče podvrste velikega bedrenca jo ločijo predvsem listi, ki so pri bedrencu enkrat pernato deljeni, listni deli pa so široko-jajčasti, bedrenec je navadno tudi višji, preko 50 cm.

(+2)

malenka8. 09. 2020 15:44:35

Grenkoslad (Solanum dulcamara)

malenka8. 09. 2020 15:51:40

Četverozobi slanozor (Heliosperma pusillum)

zvončica8. 09. 2020 23:01:30

Močvirna samoperka

Seveda imaš prav, malenka. Mala flora Slovenije je botanična biblija. Ampak tolikokrat sem drugje zasledila močvirska samoperka, med drugim celo v prevodu Lippertove knjižice Alpsko cvetje (Tone Wraber), tudi Peter Strgar je pod fotografijo iz leta 2007 zapisal močvirska, da ne navajam dalje, da sem zaključila, da se lahko uporabljata obe imeni. Pa saj se res ni težko zmotiti - močvirna/močvirska. No, od danes dalje bo samo močvirna samoperka nasmeh

. Je pa ta nežna rožica dobila svoje znanstveno ime iz stare Grčije po gori Parnas. Lp

malenka9. 09. 2020 11:03:14

Alpski kislec (Oxyria digyna)

malenka9. 09. 2020 11:13:00

Zvončica

T. Wraber je verjetno samo pregledal prevod Milana Lovke, sicer pa se tudi v svojih knjigah ne drži 100 % Male flore - ampak eminence si to lahko privoščijo zmeden

Peter pa je tako kot jaz le aktiven ljubitelj, ne strokovnjak.

LP

malenka9. 09. 2020 11:24:39

Nizki svišč (Gentiana pumila)

Je nizka, v majhnih rušicah rastoča trajnica, visoka do 6 cm. Pritlični listi so črtalasto suličasti (ozki!), po robu papilozni, priostreni. Steblo ima 1-3 pare majhnih ozkih listov. Čašni zobci so črtalasto suličasti, koničasti, venec je cevasto pladnjast, dolg do 30 mm, ima dolgo venčno cev, razprostrti roglji pa so temno modri. Venčna cev je malo temnejša (MFS navaja svetlejšo). Raste na snežnih tleh, kjer je sneg nedavno skopnel – v planinah je to navadno sredi poletja (večinoma nad gozdno mejo cvetoči svišč bomo videli cveteti od julija do septembra) in sicer na apnenčasti podlagi.
Nahajališča so v Vzhodnih Alpah, redko tudi v Apeninih. Pri nas raste v Julijcih, redkeje v Karavankah in Kamniško-savinjskih Alpah.
Podobna vrsta je spomladanski svišč, ki pa ima jajčaste liste (širše) in raste tudi pod gozdno mejo.

malenka9. 09. 2020 11:26:27

Bleda detelja (Trifolium pallescens)

kati19099. 09. 2020 20:51:58

Pozdravljena "malenka"; zanimivi so tvoji prispevki in poučni. Ker sem malo v dvomih, te prosim za pomoč; svišča sta slikana eden pod Urško, drugi pa na Dlesk. planoti, Hvala

malenka10. 09. 2020 09:16:42

kati1909, prvi je spomladanski svišč, pri drugem pa se listi ne vidijo dovolj dobro. Če so ozki, je nizki svišč.
V planinah lahko spomladanskega vidimo tudi pozno poleti, sicer pa svišči radi pocvitajo še kasneje, jeseni.

LP

p.s. Sicer je pri določanju rastlin pogosto pomembna nadmorska višina in čas, podlaga (apnenec/silikat) ...
Meni ime 'pod Urško' ne pove nič.