Seznam forumov / Slovenija / Splošni pogovori / Katera rožca je to? / Stran 367

Katera rožca je to?

Natisni

malenka4. 09. 2020 09:56:02

Nekaj slikc zelenega volčjega jezika iz mojega arhiva. Opis je že pri "Cvetju".

Zeleni volčji jezik (Coeloglossum viride)

malenka4. 09. 2020 10:11:20

Snežni svišč (Gentiana nivalis)

Opis: Nežno enoletnico lahko od podobnih sviščev ločimo po manjših cvetovih, dolgih do 15 mm, ki imajo belkasto venčno cev s temnimi vzdolžnimi črtami. Stebla so lahko visoka do 15 cm in rahlo razvejana, s po več cvetovi. Rastlina nima necvetočih poganjkov. Pritlični listi so zgoščeni v rožico, so jajčasti ali eliptični in imajo topo konico. Robovi so rahlo papilozni. Robata čaša je cevasta, prilega se venčni cevi in ima temne, skoraj črne vzdolžne robove, ki se končajo na čašnih zobcih. Rastišča so na apnenčastih pašnikih in kamnitih traviščih od 1600 do 2400 m visoko, tudi v naših gorah. Sicer raste v gorovjih severne, srednje in južne Evrope, na Mali Aziji in v vzhodni Severni Ameriki.
Cveti od junija do avgusta.

velkavrh5. 09. 2020 04:27:17

tulipan , tako je zapisano v programu tur za leto 2020 pri PD za Selško dolino Železniki.Nisem pa drugje nič preverjal, če je zapis pravi.

velkavrh5. 09. 2020 04:29:43

malenka pozna gorske rože tudi izven naših logov.Morda mi bo razvozlala nekaj gorskih rožic z moje desetdnevne ture po romunskih gorah lani. Lepše posnetke sem že lani objavil tukaj. Zanimajo me še naslednje .

To naj bi bila neka lanovka.Mislim , da sem jo že videl v Italiji na turi na Jerebico takoj spodaj .

Pri nas se mi zdi imenuje karpatska zvončica -vem , da se goji pri nas po vrtovih.

To zvončico sem videl kar večkrat na začetku poti v gore-raste v senci.

To rožo sem pa videl pri povratku že v Vojvodini na Guduričkem vrhu-najvišjem vrhu Vojvodine .

Zanimiva je ta resa-take pri nas nisem videl.

Okroglolistne zvončice ne znam določiti-ali je prava ?

Ta zvončica se mi je zdela posebej lepa.

Roža iz rodu aster.Rastla je pri slanem močvirju pri rudniku soli -Turda.

Pikčasti svišč sem našel tudi pred leti v Italiji v Dolomitih.

To je rman.Rasel je na višini prek 2300m.

Slikca je slaba, vendar se vidi, da je ena prerast.Katera?

malenka5. 09. 2020 20:29:31

O romunski flori nimam pojma. a bom poskusila.
Na prvi sliki je roža iz rodu Lomatogonium iz družine sviščevk. Podobno sem videla v Armeniji.
Na drugi sliki je verjetno hermelika (Sedum maximum), kak okrasna varianta, tako rdeče še nisem videla v naravi. Ali pa tam morda raste tudi taka.
Zvončic je ogromno vrst, vse bi bilo le ugibanje. Še naše niso dobro raziskane (pa ne le z moje strani, ampak tudi s strani poklicnih botanikov).
Na sliki 5 je eden od bodoglavcev (Echinops sp.) - jih je precej vrst, ne bi ugibala.
Slika 6 - mogoče Erica multiflora ali katera podobna.
Na sliki 9 je neka preobjeda, mogoče Aconitum moldavicum, ni pa zanesljivo, iskala sem samo po spletu.
Slika 10 - kot sam ugotavljaš, neka astra, morda priseljena oz. podivjana z vrtov tako kot pri nas, A. novi-belgii ali kaj podobnega.
Ostalo je uganka tudi zame (rman, zvončice, prerast).

velkavrh6. 09. 2020 04:25:55

malenka hvala!Že sem lani iskal literaturo na to temo in dejansko nisem nič našel.Je pa zanimivo opazovati floro v tujih logih.Lani na desetdnevni v Romuniji smo imeli vsak drugi dan gorsko turo in ker sem bil zadnji v skupini sem lahko veliko posnel.Bilo je res zanimivo. Pa še lepo vrem esmo imeli vseh deset dni.Letos je žal večdnevna v slovaške ,češke in poljske gore odpadla. Akontacija je ostala notri na računu kar za drugo leto.

Sedaj pa predstavim še včerajšne zadnje rožice mojega letošnjega bolj klavernega pohodništva v Zahodne Julijce v Italijo .S PD Železniki sem šel na Dve Špici. Jaz sem višjo spustil.Bil sem samo na prvi-Cima Vildiver-2008m. Nekaj se pa še najde.Na 1800m je veliko odcvetelega košutnika.Od kamnokrečev sem poleg izbrazdabnega videl samo še skorjastega.

Močvirne samoperke so značilne rože poznega poletja-popravila mi je malenka.

Čašastih sviščevcev je ogromno-sicer ne vem kateri je .Imel je bolj gručasto zbito rast-bil je nizek.

Na vsej poti sem skoraj na vrhu gore našel edinega clusijevega svišča.Videl sem tudi en mali svišč-slikca je preslaba .

Suholetnice odcvetajo-nedoločljivo-povedala malenka.

Še zadnji cvet triglavske rože. Videl pa sem ogromno rastišč-sedaj so seveda samo listi..

Od kamnokrečev s Na koncu cvetenja samo dva -ta je nasršeni kamnokreč-opozorila na napako malenka .

Zadnji skromen cvetek alpske madronščice.

Od mnogih rož vidimo samo še liste -alpska velesa in njene lučke .

darinka47. 09. 2020 07:38:51

Navadno volčje jabolko. Toliko ga še nisem videla ob poti proti Goucu včeraj. In medvedove hruške- glog je tudi letos obilo.

Apolonija7. 09. 2020 21:07:27

Pozdravljeni,

malenka, jaz sem lani ugibala te romunske rozice, na tem racunalniku ni sumnikov, se opravicujem, in ce se ti ljubi, jih preveri, prosim, na strani 335. Takrat sem ugotovila, da gre za rdeco homulico (Sedum roseum), pozneje sem videla, da je to sinonim za Rhodiolo roseo in da sem kar po svoje poslovenila, za Erico spiculifolio (Bruchenthalia spiculifolia), Lomatogonium rotatum, Aconitum moldavicum...Lep pozdrav vsem, Apolonija

zvončica7. 09. 2020 22:15:10

Apolonija, lepo te je spet slišati. nasmeh

Velkavrh, verjetno si se zatipkal - ni meliščna ampak rušnata zvončica.

LP

malenka7. 09. 2020 22:27:03

Skalna lepnica (Silene rupestris, sinonim Atocion rupestre)

Opis: Do 25 cm visoka rastlina je gola, modrikastozelena. Listi so suličasti. Steblo je od dna razvejano in ni lepljivo. Cvetovi imajo po pet venčnih listov, ki so na vrhu izrobljeni, v goltu pa nimajo izrazitega privenčka. Premer cvetov je 6-10 mm. Cveti od junija do septembra.
Raste na neapnenčastih (silikatnih) tleh, v skalnih razpokah in na grušču do 3000 m visoko. Razširjena je v Skandinaviji in v gorah srednje in južne Evrope, pa tudi na Karpatih in v Transilvanskih gorah. v apneniških alpah je redka. V Sloveniji ne raste.

Apolonija7. 09. 2020 22:30:06

Zvoncica, hvala, na dopustu imam vec casa, a tako majhen racunainik, da bi potrebovala mikroskop. nasmeh

malenka7. 09. 2020 22:42:44

Apolonija, ne vem, zakaj je Velkavrh ponovno tu spraševal, saj si mu že določila skoraj vse. Bravo za Bruchenthalio. Če človek nima literature o Karpatski flori, se zlahka kje zmoti, saj primerjava s slikami na netu ni zanesljiva. Tak način določanja bodisi po literaturi ali spletu pa vzame človeku precej časa - na koncu so pa še vedno napake ...

LPA

malenka7. 09. 2020 22:53:57

Velkavrh, nekaj pripomb:
- ni močvirska ampak močvirna samoperka
- napišeš čašasti sviščevec potem pa da ne veš, kateri je. Če bi bilo to v naši deželi, bi bil sigurno čašasti (če je rasel nad gozdno mejo), tako pa ...
- clusijev svišč bi bil lahko tudi kochov - to se po sliki ne da ugotoviti.
- 6 - mnogolične suholetnice bi bile lahko enokoškaste, po sliki ni določljivo.
- 8 - nikakor izbrazdani kamnokreč, je kar nasršeni - no, tega bi pa pričakovala, da ga poznaš??
- 13 lepen praviš goli - si pogledal spodnjo stran listov, da ni dlakavi?

(+1)

velkavrh8. 09. 2020 05:30:52

malenka hvala!

Čašasti sviščevci so rastli na 2000m.Prav pogledal sem jih natančno in so bili vsi po rasti enaki.

Pri kamnokreču sem se zakvačkal.

Pri lepenu res nisem pogledal spodnjo stran listov.

Pri nas vem kje kochov svišč raste. Naj nebi rasel v Zahodnih Julijcih-nevem sigurno.Kochovega dejansko poznam samo v svojem skalnjaku.V hribih ga še nisem določil.

zvončica8. 09. 2020 08:03:08

Malenka, za Parnassio palustris se uporabljata obe imeni - močvirna samoperka in močvirska samoperka. Zadnje je pogostejše. mežikanje

Tako kot koprivasta zvončica in koprivolistna zvončica. Največkrat zasledimo koprivasta zvončica.

Lp

malenka8. 09. 2020 13:56:25

Zvončica, ravnam se po zadnji izdaji Male flore Slovenije (= slovenska botanična biblija). Tam je samo močvirna in koprivasta. Ja, uporablja se vse sorte, napačna poimenovanja se kopirajo in gre uporaba naprej ... (tudi sama sem se kdaj zmotila).

malenka8. 09. 2020 14:05:43

Brezstebelni osat (Cirsium acaule)
Steblo je večinoma zelo kratko, včasih pa vendarle visoko do 10 cm. Na njem je navadno en košek, redko več (do 4). Raste marsikje pri nas do montanskega pasu. Drugje v apneniških Alpah raste tudi v subalpinskem in alpinskem pasu. Njegov areal sega od Evrope do zahodne Azije.

(+1)

malenka8. 09. 2020 15:06:17

Planinska velestika (Ligusticum mutellina)

Do 50 cm visoka, gola rastlina z večkrat pernato deljenimi listi, ki imajo tanke, črtalaste listne roglje. Kobuli večinoma nimajo ogrinjala, kobulčki pa ga imajo, njegovi listi so približno tako dolgi kot cvetni peclji. Cvetovi so drobni, rožnato-bele barve ali rdeči. Cveti od junija do septembra. Raste na planinskih pašnikih in traviščih, med zelenim jelševjem in rušjem in v gorskih gozdovih, največkrat nad 1500 metri.
Razširjena je v Alpah ter drugih srednje- in južnoevropskih gorovjih.
Od rdeče cvetoče podvrste velikega bedrenca jo ločijo predvsem listi, ki so pri bedrencu enkrat pernato deljeni, listni deli pa so široko-jajčasti, bedrenec je navadno tudi višji, preko 50 cm.