Meni se zdi ta rubrika kar dobro zastavljena oz. koristna. In sicer bi lahko bila nekakšna "spovednica", v kateri bi uporabniki pisali o neumnostih (s srečnim koncem), ki so jih počeli v gorah. Žal pa izgleda avtor (LG) ni "pravi" oz. se ga ne jemlje dovolj resno in je tako že po defaultu rubrika kao nekoristna, filozofarska in kaj vem kaj še vse. Mogoče bi bilo pametno, da kar sam čisto konkretno opiše kako svojo nepremišljenost (kaj, kdaj, zakaj, možne posledice,nauk).
Lahko bi se še ostali česa naučili.
In pa kar my 2 cents:
pred precej leti, ko sem bil še čisti začetnik v hribolazenju oz. takrat še planinarjenju, sem totalno zgrešil pot z Velike planine nazaj v dolino (ne spomnim se točno izhodišč). Kljub temu, da je pot očitno šla čedalje bolj strmo v prepad, se nisem odločil za povratek. Razlog? Nisem imel s sabo nobenih planinskih kart, opis poti (ki je bil tako in tako preveč "pesniški") pa sem imel le delno načečkan na papir. Ker sem imel premalo izkušenj, da bi dojel, da se realnost preveč razlikuje od opisa, sem rinil naprej, dokler povratek po isti poti sploh ni bil več možen. Iz tistega "korita" sem se ven rešil s preprijemanjem redkih trav po blatni stranski "steni" in lazenju po trebuhu "na trenje". Če bi mi spodrsnilo, bi se fajn polomil. Našel me ne bi nihče, ker nisem nobenemu opisal, kam grem. Mobi signala ni bilo. Kasneje sem naletel na neko potko in še kasneje na neko kmetijo, kjer so me usmerili na pravo pot. Do avta sem prišel v mraku.
Nauki:
1.če ne najdeš več markacij, se ne delat pametnega, pač pa takoj nazaj in magari počakat, da kdo pride mimo
2.dovolj ur rezerve pred nočjo
3.zemljevid in podroben opis. Če je opis preveč "poetičen", izbrskat še kak vir.
4.ne špilaj kavboja in če ne prej, vsaj s poti telefoniraj, kje si in kam greš.
Razlogi: "preveč pameten", neizkušenost, nezmožnost priznati,da sem se izgubil.