zév

zév (zéví, ž. spol) – V planinski in gorniški terminologiji označuje odprtino ali razpoko, ki nastane med snežno ali ledeno površino in skalnato steno, običajno kot posledica taljenja snega ali ledu ob stiku s toplejšo skalo. Ta pojav je pogost v visokogorju, zlasti ob robovih ledenikov ali snežišč, kjer se ustvarijo tako imenovane krájne zévi ali róžne zévi. Beseda se uporablja izključno v strokovnem kontekstu, povezanem z gorništvom, in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v tem okviru.

Etimologija

Beseda zév izhaja iz starejše slovanske korenine, povezane z odpiranjem ali razpokanjem, sorodne besedam, kot je "zevati" v pomenu odpiranja ust ali razpiranja. V slovenskem jeziku se je razvila v specifičen pomen, ki se nanaša na naravne razpoke v gorskem okolju, kar odraža prilagoditev jezika specifičnim geografskim in naravnim pojavom.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: moat, gap
• Nemščina: Kluft, Spalt
• Italijanščina: crepa, crepaccio
• Francoščina: crevasse
• Španščina: grieta, hendidura
• Hrvaščina: procjep, pukotina

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vzponu na ledenik smo morali paziti na globoko zév ob robu skalne stene.
• Krajna zév med snegom in skalo je bila preširoka, da bi jo lahko varno preskočili.
• Poleti se zév ob steni pogosto poveča zaradi taljenja snega.
• Alpinisti so opozorili na nevarno zév, ki se je odprla po zadnjem sneženju.
• Med prečkanjem snežišča smo opazili več manjših zévi, ki so kazale na nestabilnost terena.

Naključne besede

alpinístična odpráva, slána, mésnerjeva lopátka, orogenéza, skòk