vznóžna napóka

Vznóžna napóka (-e, -e, ž) je geološki pojav v planinskem ali gorskem okolju, ki označuje razpoko ali prelom v skalni podlagi ob vznožju gore, stene ali pobočja. Ta pojav pogosto nastane zaradi tektonskih premikov, erozije ali drugih naravnih procesov in lahko predstavlja naravno mejo med različnimi deli terena. V planinski terminologiji se izraz uporablja tudi za označevanje začetne točke vzpona ali dostopa do plezalne stene, kjer se pogosto začnejo plezalne poti.

Etimologija

Beseda vznóžna napóka je sestavljena iz dveh delov: vznóžje, ki izhaja iz starejše slovanske besede in pomeni spodnji del ali osnovo gore (povezano s korenom *nož-*, ki se nanaša na nogo ali temelj), ter napóka, ki izhaja iz glagola *napokniti* in pomeni razpoko ali prelom. Izraz se je v slovenskem jeziku uveljavil v kontekstu geologije in planinstva za opis specifičnih terenov.

Primeri uporabe v stavkih

• Ob vznožju stene smo opazili globoko vznóžno napóko, ki je oteževala dostop do plezalne poti.
• Planinska pot se začne pri vznóžni napóki, kjer je potrebna posebna previdnost zaradi ohlapnih kamnov.
• Geologi so proučevali vznóžno napóko, da bi razumeli tektonske premike v tem delu gorskega masiva.
• Med vzponom smo morali prečkati vznóžno napóko, ki je bila delno zasuta z gruščem.
• Vznóžna napóka je pogosto izhodišče za plezalce, saj omogoča lažji dostop do višjih delov stene.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Base crack / Foothill fissure
• Nemščina: Fußriss / Bergfußspalte
• Italijanščina: Fessura di base / Crepa pedemontana
• Francoščina: Fissure de base / Crevasse au pied de la montagne
• Španščina: Grieta de base / Fisura al pie de la montaña
• Hrvaščina: Pukotina u podnožju / Podnožna pukotina

Naključne besede

žléb, préčenje z dvójnim škrípcem, ármafléks, elíjev ôgenj, gorníški špórtni copát