vršìč

vršìč -íča m: Manjši vrh ali konica, pogosto stožčaste oblike, ki se nahaja na gori ali hribu in je običajno nižji od glavnega vrha. Beseda se uporablja v planinski terminologiji za označevanje manj pomembnih ali stranskih vrhov v gorskem grebenu.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo se ustavili na bližnjem vršìču, da bi občudovali razgled.
• Vršìč na desni strani grebena je bil prekrit s snegom, zato smo se mu izognili.
• Planinska pot vodi čez več manjših vršìčev, preden doseže glavni cilj.
• Fotograf je želel ujeti sončni vzhod z vršìča, ki ponuja edinstven pogled na dolino.
• Na zemljevidu je označen vsak vršìč, da se planinci lažje orientirajo v razgibanem terenu.

Etimologija

Beseda vršìč izhaja iz slovanskega korena, povezanega z besedo "vrh", ki pomeni najvišjo točko ali konico. Dodatek "-ič" nakazuje pomanjševalnico, kar poudarja manjšo ali podrejeno naravo vrha v primerjavi z glavnim vrhom. Beseda je pogosta v slovenskem jeziku, zlasti v planinski in gorniški terminologiji, ter se pojavlja tudi v drugih slovanskih jezikih v podobnih oblikah.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: top, small summit
• Nemščina: Spitze, Gipfel, Gipfelspitze, Nebengipfel, kleiner Gipfel, kleine Spitze, Kegel, Felsköpfl
• Italijanščina: cocuzzolo, vertice
• Francoščina: petit sommet, pointe, cime, pic, faite
• Španščina: cima pequeña, pico pequeño
• Hrvaščina: vrhić, mali vrh

Naključne besede

deniêr, vodníški odsèk, stránec, plézanje zaledenélih slapôv, pobóčni pláz