vítel

vítel -tla m: Naprava, ki se uporablja v planinskem in gorniškem reševanju, namenjena dviganju ali spuščanju oseb ali tovora. Sestavljena je iz ohišja, osi, zobnikov, ročic in zavornega mehanizma, deluje pa lahko ročno, mehansko ali z elektromotorjem. Pogosto se uporablja pri klasičnem reševanju v gorah ali pri helikopterskih akcijah. Žargonsko se včasih imenuje tudi vínta.

Etimologija

Beseda vítel izhaja iz italijanske besede verricello, ki označuje manjši vitel ali dvigalo. Italijanski izraz izvira iz latinske besede verriculum, ki pomeni majhno dvigalo ali škripec. Beseda se je v slovenščino verjetno prenesla preko tehnične terminologije v času, ko so se razvijale reševalne tehnike v Alpah.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: winch, cable winch
• Nemščina: Winde, Seilwinde, Spillwinde
• Italijanščina: carrucola, argano, verricello
• Francoščina: treuil
• Španščina: cabrestante, torno
• Hrvaščina: vito, dizalica

Primeri uporabe v stavku

• Reševalci so uporabili vítel, da so ponesrečenca varno dvignili iz globoke grape.
• Med helikopterskim reševanjem je vítel omogočil natančno spuščanje reševalca na težko dostopen teren.
• V planinski koči imajo ročni vítel za dvigovanje težkih tovorov po strmem pobočju.
• Tehnik je preveril, ali je vítel ustrezno vzdrževan pred naslednjo reševalno akcijo.
• Ob okvari elektromotorja so morali reševalci uporabiti ročni vítel, kar je podaljšalo akcijo.

Naključne besede

smér, gvózdenje, strmál, ekstenzíjska opórnica, lisíce