visôka planôta

visôka planôta -e -e ž: Višje ležeče, obsežno območje z relativno ravno ali blago valovito površino, ki se nahaja na večji nadmorski višini in je pogosto obdano z nižjimi območji ali dolinami. Ta geografski pojem se v planinski in gorniški terminologiji uporablja za opis širših površin v gorskem svetu, ki so primerne za pašo, pohodništvo ali druge dejavnosti.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: plateau, high plateau
• Nemščina: Hochebene, Plateau
• Italijanščina: altopiano, pianoro
• Francoščina: plateau d'altitude, plateau
• Španščina: altiplano, meseta
• Hrvaščina: visoka visoravan, plato

Primeri uporabe v stavkih

• Med pohodom smo se ustavili na visoki planoti, od koder se je raztezal čudovit razgled na okoliške vrhove.
• Visoka planota nad dolino je idealna za poletno pašo živine.
• Po dolgem vzponu smo končno dosegli visoko planoto, kjer smo si odpočili.
• Visoka planota v tem delu gora je znana po svoji bogati flori in favni.
• Pohodniki pogosto obiščejo to visoko planoto zaradi miru in neokrnjene narave.

Etimologija

Beseda visoka planota je sestavljena iz dveh delov: pridevnika visok, ki izhaja iz praslovanskega *vysokъ in označuje nekaj, kar je na večji višini, ter samostalnika planota, ki izhaja iz besede plan (raven, odprt prostor) in ima korenine v praslovanskem *planъ, povezanem z ravnino ali odprtim prostorom. Beseda se je v slovenščini razvila v povezavi z opisovanjem geografskih značilnosti gorskega sveta.

Naključne besede

fríkovska smér, ándska kápa, béli léd, korózija, ástrofólija