súbalpínski pás

Súbalpínski pás (-ega pasú, m) je višinski pas v gorah, ki se nahaja na nadmorski višini približno med 1600 in 2000 metri. Za ta pas je značilno rastlinstvo, ki se prilagaja ostrejšim podnebnim razmeram, kot so nizke temperature in močni vetrovi. Med tipične rastline tega območja spadajo ruševje (Pinus mugo), dlakavi sleč (Rhododendron hirsutum), planinski srobot (Clematis alpina) in alpska kislica (Rumex alpinus). Súbalpínski pás predstavlja prehodno območje med gozdno mejo in višjim alpinskim pasom, kjer vegetacija postopoma prehaja v travnate površine in skalovje.

Etimologija

Beseda súbalpínski izhaja iz latinske predpone sub-, ki pomeni "pod", in besede alpinus, ki se nanaša na Alpe oziroma visokogorsko okolje. Beseda tako dobesedno pomeni "podalpski" ali "pod visokogorskim". V slovenščini se izraz uporablja za opis specifičnega višinskega pasu v gorskem okolju.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: Subalpine zone
• Nemščina: Subalpine Zone
• Italijanščina: Piano culminale / Orizzonte subalpino
• Francoščina: Zone subalpine
• Španščina: Zona subalpina
• Hrvaščina: Subalpski pojas

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo prečkali súbalpínski pás, kjer je ruševje postajalo vse gostejše.
• V súbalpínskem pasu pogosto najdemo planinski srobot, ki cveti v zgodnjem poletju.
• Súbalpínski pás je pomemben življenjski prostor za številne gorske živali, kot je gams.
• Planinska pot nas je vodila skozi súbalpínski pás, kjer so se odpirali čudoviti razgledi na okoliške vrhove.
• Botaniki so v súbalpínskem pasu opravili raziskavo o razširjenosti alpske kislice.

Naključne besede

normálna čeláda, leseni most, čŕni léd, lóka, cévasti lédni viják