Hribi.net
Hribi.net
Prijava
Prijava
Uporabniško ime:
Geslo:
Prijava
Še niste registrirani? Registracija.
Ste pozabili geslo?
Anketa
Ali ste že bili na Vrhu Laške Planje (2448 m)?
Glasuj
gorniški slovar / Snežna slepôta

snéžna slepôta

Snéžna slepôta (-e, -e, ž) je stanje začasne oslabitve ali izgube vida, ki nastopi zaradi prekomerne izpostavljenosti močni svetlobi, predvsem ultravijoličnim žarkom, ki se odbijajo od snežne ali ledene površine. Gre za obliko fotokeratitisa, ki prizadene roženico očesa, pogosto spremljajo pa jo simptomi, kot so bolečina, rdečina, solzenje in občutek peska v očeh. Pojav je pogost v visokogorju ali na območjih z obsežnimi snežnimi površinami, kjer je odboj svetlobe še posebej intenziven. Stanje običajno mine po nekaj dneh, če so oči zaščitene pred nadaljnjo izpostavljenostjo, vendar lahko brez ustrezne zaščite (npr. sončnih očal z UV-filtrom) pride do resnejših poškodb.

Prevodi

  • Angleščina: Snow-blindness
  • Nemščina: Schneeblindheit
  • Italijanščina: Oftalmia da neve, Cecità da neve
  • Francoščina: Ophtalmie des neiges, Cécité des neiges
  • Španščina: Ceguera de la nieve
  • Hrvaščina: Snježna sljepoća

Primeri uporabe v stavku

  • Med vzponom na Triglav je planinec zaradi močnega sonca in snega doživel snéžno slepôto, ker ni nosil zaščitnih očal.
  • Snéžna slepôta je pogosta težava na ledenikih, zato so sončna očala obvezna oprema.
  • Po nekaj urah hoje po snežni planoti je začutil pekoč občutek v očeh, kar je bil znak snéžne slepôte.
  • Vodnik nas je opozoril, naj se zaščitimo pred snéžno slepôto, saj je nebo brez oblačka.
  • Snéžna slepôta lahko trajno poškoduje oči, če se izpostavljenost soncu ponavlja brez ustrezne preventive.

Etimologija

Beseda snéžna slepôta je sestavljena iz dveh delov: pridevnika "snéžna", ki izhaja iz samostalnika "snêg" (pomeni snežna površina ali povezanost s snegom) in samostalnika "slepôta", ki označuje stanje izgube vida ali oslabljenega vida, izpeljanega iz pridevnika "slep". Beseda "snêg" ima praslovanske korenine (*sněgъ), povezane z indoevropskim korenom *sneigʷh-, ki pomeni sneg ali sneženje, medtem ko "slep" izhaja iz praslovanskega *slěpъ, kar pomeni brez vida. Izraz se je v slovenščini uveljavil v povezavi z gorništvom in opisovanjem specifičnih nevarnosti v snežnih okoljih.

Naključne besede

nevárnost plazôv, krájna póč, padajóči léd, gózdni rezervát, izhodíšče túre

     
Copyright © 2006-2025 Hribi.net, Pogoji uporabe, Zasebnost in piškotki