sêdlo

sêdlo -a s: nižji del gorskega slemena ali grebena, ki omogoča prehod med dvema dolinama ali pobočjema gore. Pogosto je to najnižja točka med dvema vrhovoma, ki jo planinci uporabljajo kot prehodno pot. Beseda se v planinski terminologiji uporablja izključno za opis naravne oblike reliefa in nima drugih žargonskih ali pogovornih pomenov v tem kontekstu.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: saddle, pass, col
• Nemščina: Sattel, Pass, Joch
• Italijanščina: sella, passo, colle
• Francoščina: selle, col, collet
• Španščina: collado, paso, silla
• Hrvaščina: sedlo, prijevoj, prolaz

Primeri uporabe v stavkih

• Planinci so se povzpeli do sêdla med Triglavom in Razorjem, od koder so nadaljevali pot v dolino.
• Sêdlo pod vrhom je bilo pokrito s snegom, zato smo morali uporabiti dereze.
• Pot čez sêdlo je najkrajša povezava med obema dolinama.
• Na zemljevidu je označeno sêdlo, kjer se stikata dve planinski poti.
• Med vzponom smo se ustavili na sêdlu, da smo si odpočili in uživali v razgledu.

Etimologija besede sêdlo

Beseda sêdlo izhaja iz praslovanskega jezika, natančneje iz korena *sed-, ki je povezan z idejo sedenja ali položaja. V slovanskih jezikih se je razvila v pomenu nižjega dela ali prehoda, kar odraža obliko, ki spominja na sedlo za jahanje. V slovenščini je beseda ohranila ta prvotni pomen v kontekstu geografskih oblik, medtem ko se v drugih kontekstih uporablja tudi za opis sedla kot opreme za jahanje. V planinski terminologiji je pomen omejen na opis reliefne oblike.

Naključne besede

zádnji v navézi, skálni klín, potèg na horúk, océna, nesréča zaradi nenádne obolélosti