prôsto plézanje

Definicija: Prôsto plézanje je oblika plezanja, ki se je pogosto uporabljala pred prvo svetovno vojno in pri kateri plezalec za napredovanje uporablja izključno lastno moč ter naravne oprimke in stopinje v skali, brez uporabe tehničnih pripomočkov, razen vrvi za varovanje. Ta pristop poudarja neposreden stik s steno in minimalno uporabo opreme, kar odraža prvotni duh gorništva. V sodobnem kontekstu se izraz pogosto povezuje s plezanjem brez umetnih pripomočkov za napredovanje, čeprav se lahko v pogovornem jeziku napačno enači z bolj specifičnimi oblikami, kot je športno plezanje, kar pa ni natančno.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: Free Climbing
• Nemščina: Freie Kletterei, Freies Klettern, Freikletterei
• Italijanščina: Arrampicata Libera, Libera Integrale, Scalata Libera
• Francoščina: Escalade Libre, Libre Intégral, Voie en Libre
• Španščina: Escalada Libre
• Hrvaščina: Slobodno Penjanje

Primeri uporabe v stavkih

• Prôsto plézanje je bilo v začetku 20. stoletja edini način za osvajanje najvišjih vrhov.
• Med zgodovinskim vzponom na Triglav so plezalci uporabljali prôsto plézanje z minimalno opremo.
• Za prôsto plézanje je ključna dobra fizična pripravljenost in poznavanje naravnih oprimkov.
• V starih planinskih dnevnikih pogosto opisujejo prôsto plézanje kot najčistejšo obliko gorništva.
• Čeprav je danes na voljo sodobna oprema, nekateri plezalci še vedno prisegajo na prôsto plézanje.

Etimologija

Izraz "prôsto plézanje" izhaja iz slovenske besede "prost", ki pomeni svoboden ali neomejen, kar se nanaša na plezanje brez dodatnih tehničnih pripomočkov, razen osnovnega varovanja z vrvjo. Beseda "plézanje" izhaja iz glagola "plezati", ki ima korenine v praslovanskem jeziku in je povezan z dejanjem vzpenjanja ali premikanja navzgor. Izraz se je v slovenskem gorniškem jeziku uveljavil v času zgodnjega alpinizma, ko so plezalci iskali načine za opisovanje različnih tehnik vzpona.

Naključne besede

lehnják, síngerica, zŕnec, skíca smerí, téhnika