pològ

pològ, pológa, m: Rahlo nagnjeno ali položno pobočje, ki omogoča razmeroma enostaven vzpon ali spust v planinskem okolju. Beseda se uporablja v gorniški terminologiji za opis terena, ki ni preveč strm in je pogosto prehoden brez posebne opreme. V pogovornem jeziku se lahko uporablja tudi za opisovanje drugih blago nagnjenih površin, vendar je v planinskem kontekstu pomen specifičen za naravne oblike terena.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: gentle slope
• Nemščina: sanft geneigter Hang
• Italijanščina: lieve declivio, pendio dolce
• Francoščina: pente douce
• Španščina: pendiente suave
• Hrvaščina: blagi obronak

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na goro smo prečkali dolg pològ, ki nam je olajšal pot.
• Pològ na severni strani hriba je idealen za začetnike v planinarjenju.
• Po strmem vzponu nas je čakal prijeten pològ, kjer smo si lahko odpočili.
• Vodnik nam je pokazal pot čez pològ, ki vodi do koče pod vrhom.
• Z vrha smo se spustili po pológu, ki je bil poraščen z visoko travo.

Etimologija besede

Beseda pològ izhaja iz slovanskega korena, povezanega z idejo položnosti ali ležanja, kar se navezuje na pojem rahlega nagiba ali nagnjenosti. V slovenščini se je razvila iz starejših oblik, ki so opisovale teren ali površino, in je sorodna besedam v drugih slovanskih jezikih, kot je hrvaška beseda "obronak" ali srbska "padina". Natančen razvoj besede v slovenskem jeziku je povezan z zgodovinskim opisovanjem naravnih oblik v kmetijskem in planinskem okolju.

Naključne besede

smér, gvózdenje, strmál, ekstenzíjska opórnica, lisíce