osamélec

osamélec (-lca, m) je izraz iz planinske in gorniške terminologije, ki označuje osamljeno vzpetino ali goro, ki stoji ločeno od drugih vrhov ali gorskih verig, pogosto na ravninskem ali manj razgibanem terenu. Gre za naravno tvorbo, ki izstopa v pokrajini zaradi svoje izoliranosti in pogosto manjše višine v primerjavi z večjimi gorskimi masivi. Beseda se lahko uporablja tudi v širšem, pogovornem kontekstu za opis nečesa ali nekoga, ki je osamljen ali izstopa iz okolice, vendar je v planinskem jeziku njen pomen strogo geografski.

Etimologija

Beseda osamélec izhaja iz slovenskega korena "sam", ki pomeni samostojen ali osamljen, z dodano pripono "-élec", ki označuje nekaj manjšega ali specifičnega. Beseda je nastala v slovenskem jeziku in je povezana z opisovanjem osamljenosti ali izoliranosti v naravi. Natančen zgodovinski razvoj besede ni podrobno dokumentiran, vendar je jasno, da je povezana z geografskimi opisi pokrajine v slovenskih krajih.

Prevodi v tuje jezike

• Angleščina: isolated hill, solitary mount, lone peak
• Nemščina: einzelstehender Berg, isolierter Hügel, vereinzelter Fels
• Italijanščina: collina isolata, monte solitario, masso isolato
• Francoščina: colline isolée, mont solitaire, roc isolé
• Španščina: colina aislada, monte solitario, roca aislada
• Hrvaščina: usamljeni brežuljak, osamljeni brijeg, samotni vrh

Primeri uporabe v stavkih

• Med potjo po ravnini smo opazili osamélec, ki se je dvigal sredi polj.
• Osamélec na obrobju vasi je priljubljena točka za krajše pohode.
• V daljavi se je videl osamélec, ki je bil edina vzpetina v tej pokrajini.
• Planinci so se odločili, da osvojijo osamélec, saj je ponujal lep razgled.
• Osamélec je postal simbol kraja zaradi svoje edinstvene lege.

Naključne besede

plezálni tábor, kváčkati, prenôsna postája, prelàz, átak