ópičja téhnika

Ópičja téhnika (-e, -e, ž) je specifičen način plezanja v ledu ali zelo strmem terenu, pri katerem plezalec uporablja cepine in dereze za napredovanje. Tehnika vključuje zabijanje oklov cepinov čim višje nad glavo ter uporabo prednjih konic derez za oporo na nogah, pri čemer se plezalec dviguje predvsem z močjo rok, kar spominja na gibanje opic. Ta pristop je pogosto uporabljen v zahtevnih ledenih stenah ali mešanih smereh, kjer je potrebna velika moč zgornjega dela telesa. Včasih se izraz pogovorno uporablja tudi za opis nekoliko nerodnega ali zelo fizično zahtevnega plezanja, a to ni osnovni pomen.

Primeri uporabe v stavku

• V najstrmejšem delu ledne stene sem moral uporabiti ópičjo téhniko, da sem premagal previs.
• Ópičja téhnika zahteva veliko moči v rokah, zato je pomembno redno trenirati.
• Plezalec je z ópičjo téhniko hitro napredoval po ledeni ploskvi, čeprav je bil teren izjemno zahteven.
• Inštruktor nam je pokazal, kako pravilno izvajati ópičjo téhniko pri plezanju v ledu.
• Ko so mi zmanjkale moči, sem se zatekel k ópičji téhniki, da sem dosegel varovalno točko.

Etimologija

Izraz ópičja téhnika izhaja iz slovenske besede "opica", ki se nanaša na žival, znano po svojem spretnem plezanju in uporabi rok za gibanje po drevesih ali drugih strukturah. Beseda "tehnika" izhaja iz grške besede techne, ki pomeni umetnost ali spretnost, in se v slovenščini uporablja za opis specifičnih metod ali pristopov. Izraz je torej nastal kot metaforičen opis plezalne metode, ki posnema gibe opic.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: ape technique
• Nemščina: Affentechnik
• Italijanščina: tecnica scimmiesca, tecnica frontale
• Francoščina: technique simienne
• Španščina: técnica simiesca
• Hrvaščina: majmunska tehnika

Naključne besede

vodníška knjížica, prijéti, Še pét métrov!, pològ, infúzija