nízka obláčnost

Nízka obláčnost (-e, -i, ž) je meteorološki izraz, ki opisuje vrsto oblačnosti, pri kateri se oblaki, predvsem stratokumulusi in stratusi, nahajajo na višini od tal do približno 2000 metrov nad morsko gladino. Ti oblaki so pogosto povezani z bolj zaprtim in sivim vremenom, lahko pa prinašajo tudi rahle padavine, kot je pršenje ali drobna dežna kaplja. Izraz se uporablja predvsem v planinski in gorniški terminologiji za opis vremenskih razmer, ki vplivajo na vidljivost in varnost v gorah.

Etimologija

Beseda nízka obláčnost izhaja iz slovenskega pridevnika "nízek", ki pomeni nizko ležeč ali blizu tal, in samostalnika "obláčnost", ki označuje stanje ali prisotnost oblakov. Pridevnik "nízek" izvira iz praslovanskega korena *nizъkъ, ki je povezan z idejo nizke lege ali višine. Samostalnik "obláčnost" pa izhaja iz besede "oblak", ki ima korenine v praslovanskem *obłako, povezanem z idejo nečesa, kar pokriva ali zastira nebo.

Prevodi

• Angleščina: Low clouds
• Nemščina: Tiefe Wolken, Tiefe Schichtwolken
• Italijanščina: Piano di nubi inferiore, Nubi basse
• Francoščina: Étage des nuages inférieur
• Španščina: Nubes bajas
• Hrvaščina: Niski oblaci

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na Triglav nas je presenetila nízka obláčnost, ki je močno zmanjšala vidljivost.
• Vremenska napoved je opozarjala na nízko obláčnost v dolinah, zato smo se odločili za krajšo turo.
• Nízka obláčnost je pogosta v jesenskem obdobju, ko se nad gorami zadržuje vlaga.
• Kljub nízki obláčnosti smo nadaljevali pot, saj ni bilo napovedi za močne padavine.
• Planinski vodnik nas je opozoril, da lahko nízka obláčnost hitro spremeni razmere na grebenu.

Naključne besede

štíhtova plôščica, strmína, cévasta nogavíca, plazôvni pès, púša