melíščni vršáj

melíščni vršáj (-ega, -a, m) je stožčasta ali piramidasta tvorba, ki nastane ob vznožju strmih gorskih sten zaradi kopičenja drobirja, peska, grušča in kamenja, ki se zaradi erozije in gravitacije spuščajo navzdol. Gre za značilen pojav v gorskem svetu, ki je pogosto povezan z melišči, po katerih material drsi. Beseda se uporablja izključno v planinski in geološki terminologiji brez dodatnih žargonskih ali pogovornih pomenov.

Primeri uporabe v stavku

• Ob vznožju stene se je oblikoval velik melíščni vršáj, ki otežuje dostop do plezalne poti.
• Med sestopom smo morali prečkati melíščni vršáj, kar je zahtevalo previdnost zaradi drsečega kamenja.
• Melíščni vršáj pod Triglavsko severno steno je posledica dolgotrajne erozije.
• Geologi so proučevali sestavo materiala v melíščnem vršáju, da bi razumeli procese v gorskem okolju.
• Planinska pot vodi mimo melíščnega vršája, zato je priporočljiva uporaba čelade zaradi padajočega kamenja.

Etimologija

Beseda melíščni vršáj je sestavljena iz dveh delov. Prvi del, "melíščni", izhaja iz besede "melíšče", ki označuje gruščnato ali kamenito pobočje, po katerem se material spušča, in je povezana s staroslovansko osnovo, ki se nanaša na drobljenje ali mletje (npr. "meljati"). Drugi del, "vršáj", izhaja iz besede "vrh" ali "vršac", ki v starejših oblikah slovenščine označuje konico ali stožčasto obliko, kar opisuje obliko te naravne tvorbe. Beseda se je v planinski terminologiji uveljavila za natančno opisovanje specifične geološke oblike v gorskem okolju.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: scree cone
• Nemščina: Schuttkegel
• Italijanščina: cono detritico
• Francoščina: cône d'éboulis
• Španščina: cono de derrubios
• Hrvaščina: siparski stožac

Naključne besede

vôdna ríža, pečína, opozorílo pred plazôvi, gôrska gmôta, odprávarstvo