ledéna svéča

ledéna svéča -e -e ž: Viseča, koničasta tvorba iz ledu, ki nastane zaradi zmrzovanja vode, ki kaplja ali počasi teče, najpogosteje na robovih streh, v žlebovih ali v zaledenelih slapovih v gorskem okolju. Pogosto se pojavlja v zimskih razmerah v planinah, kjer so temperature dovolj nizke za nastanek ledu. Beseda se uporablja izključno v tem kontekstu in nima drugih pogovornih ali žargonskih pomenov v planinski terminologiji.

Prevodi

• Angleščina: icicle
• Nemščina: Eiszapfen
• Italijanščina: ghiacciolo
• Francoščina: glaçon, chandelle de glace
• Španščina: carámbano
• Hrvaščina: ledenica

Primeri uporabe v stavku

• Med vzponom na goro smo občudovali ogromno ledeno svečo, ki je visela z roba previsne stene.
• V zaledenelih slapovih so ledene sveče ustvarjale čudovito kuliso za fotografiranje.
• Paziti moramo, da nas med hojo pod streho ne zadene padajoča ledena sveča.
• Ob robu koče je nastala dolga ledena sveča, ki je segala skoraj do tal.
• Plezalci so se izogibali območju, kjer so ledene sveče grozile, da se zlomijo.

Etimologija

Beseda ledéna svéča je sestavljena iz dveh delov: pridevnika "ledena", ki izhaja iz besede "led" in označuje nekaj, kar je povezano z ledom, ter samostalnika "sveča", ki v osnovi pomeni podolgovato obliko, podobno voščeni sveči. Kombinacija tako opisuje podolgovato, visečo tvorbo iz ledu. Beseda "sveča" izhaja iz staroslovanskega jezika, kjer je imela podoben pomen, povezan z obliko in svetlobo, medtem ko je "led" praslovanskega izvora in je prisoten v večini slovanskih jezikov.

Naključne besede

usedlína, obrónek, pritrdíšče, razcépka, globôka skálna razpóka