klín

klín² -a m: Geografski izraz, ki označuje oster, v obliki klina zaključen del doline, pogosto v gorskem ali hribovitem okolju, kjer se pobočja stikajo v koničastem kotu. Beseda se uporablja predvsem v planinski in gorniški terminologiji za opis specifične oblike terena.

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom smo se ustavili v ozkem klínu doline, kjer se je pot zožila.
• Klín na koncu grape je bil prekrit s snežnimi plazovi, zato smo se obrnili.
• Vodnik nam je pokazal klín med dvema grebenoma, ki vodi proti vrhu.
• Ob vznožju klína smo našli majhno zavetišče pred vetrom.
• Fotografiral sem dramatičen klín doline, ki se je odpiral proti planoti.

Etimologija

Beseda klín izhaja iz praslovanskega korena *klinъ, ki pomeni nekaj ostrega ali koničastega. Sorodna je z besedami v drugih slovanskih jezikih, kot sta hrvaška in srbska beseda "klin", ki prav tako označujeta nekaj klinastega ali ostrega. V slovenskem jeziku se je pomen razvil tudi v kontekstu geografskih oblik, specifično v planinstvu za opis oblike doline.

Prevodi besede klín

• Angleščina: wedge-shaped valley
• Nemščina: keilförmiges Tal
• Italijanščina: valle a cuneo
• Francoščina: vallée en forme de coin
• Španščina: valle en forma de cuña
• Hrvaščina: klinasta dolina

Naključne besede

zdŕsniti, zímska sôba, kanádska léstvica, cebêjka, čutéča rôka