izvír

izvír -a m: Mesto na zemeljski površini, kjer voda naravno priteka izpod zemlje ali skalovja in tvori začetek potoka, reke ali drugega vodnega toka. Beseda se uporablja predvsem v planinski in gorniški terminologiji za označevanje naravnih vodnih virov v hribovitih ali gorskih območjih.

Etimologija

Beseda izvír izhaja iz stare slovanščine, kjer je osnova povezana z glagolom "vírati" ali "vriti", kar pomeni brbotati, vreti ali teči. Sorodne oblike najdemo v drugih slovanskih jezikih, npr. v češčini kot "vývěr" ali v hrvaščini kot "izvor". Beseda je torej povezana z idejo iztekanja ali izhajanja vode iz zemlje.

Prevodi v druge jezike

• Angleščina: spring, source
• Nemščina: Quelle
• Italijanščina: sorgente, fonte
• Francoščina: source
• Španščina: fuente, manantial
• Hrvaščina: izvor

Primeri uporabe v stavkih

• Med vzponom na Triglav smo se ustavili pri izvíru, da bi napolnili steklenice z vodo.
• Izvír reke Soče je eden najlepših naravnih pojavov v Julijskih Alpah.
• Planinska pot vodi mimo majhnega izvíra, kjer se lahko osvežimo.
• V sušnem obdobju je izvír skoraj presahnil, a je še vedno tekel tanek curek vode.
• Gorski vodnik nam je pokazal skriti izvír, ki ga poznajo le redki pohodniki.

Naključne besede

zahtévno ledeníško brezpótje, mêjno obmóčje, varoválni vôzel, púhec, módra píka