dvíganje ponesréčenca

Definicija: Dviganje ponesrečenca je postopek v planinstvu in gorskem reševanju, pri katerem se poškodovano ali onemoglo osebo z uporabo vrvi, škripcev, vitla ali drugih tehničnih pripomočkov dvigne navzgor iz težko dostopnega terena, kot so stene, ledeniške razpoke ali robne zevi. Gre za tehnično zahteven postopek, ki ga običajno izvajajo usposobljeni gorski reševalci z namenom varnega prenosa ponesrečenca na varno lokacijo.

Etimologija

Beseda "dviganje" izhaja iz glagola "dvigati", ki v slovenščini pomeni premikanje nečesa navzgor, in ima korenine v praslovanskem jeziku (*dъvigati). Beseda "ponesrečenec" je izpeljanka iz pridevnika "ponesrečen", ki označuje nekoga, ki je doživel nesrečo, in je sestavljena iz predpone "po-" in korena "nesreča". Skupaj besedna zveza natančno opisuje dejanje in kontekst reševanja v gorskem okolju.

Prevodi

• Angleščina: Hauling a casualty
• Nemščina: Aufseilen des Verunfallten
• Italijanščina: Recupero verso l'alto dell'infortunato
• Francoščina: Hissage de l'accidenté
• Španščina: Izamiento del accidentado
• Hrvaščina: Podizanje ozlijeđenog

Primeri Uporabe v Stavku

• Med reševalno akcijo je bilo dviganje ponesrečenca iz ledeniške razpoke izjemno zahtevno zaradi močnega vetra.
• Gorski reševalci so za dviganje ponesrečenca uporabili sistem škripcev, da so zmanjšali obremenitev.
• Dviganje ponesrečenca iz stene je trajalo več ur, saj je bilo treba zagotoviti njegovo varnost.
• Ob usposabljanju smo vadili dviganje ponesrečenca z vitlom, kar je ključno za reševanje v visokih stenah.
• Po padcu v robno zev je bilo dviganje ponesrečenca edina možnost za njegovo varno evakuacijo.

Naključne besede

pót za izkúšene popótnike, natikáč, KGRS, samohódec, smear